Nov val protestov je včeraj zajel Francijo. Jabolko spora je še vedno poleti sprejeta delovnopravna zakonodaja, ki omogoča podaljševanje 35 urnega delovnika in zmanjšuje moč sindikatov. V več mestih po Franciji naj bi se po poročanju sindikatov zbralo 170 tisoč ljudi, od tega slabih 15 tisoč v Parizu. Tekom protestiranja je prihajalo do sporadičnih spopadov z represivnimi organi. Slednji so aretirali nekaj deset ljudi, približno ducat pa naj bi jih resneje poškodovali. Padale so molotovke, policija pa je uporabila solzivec. Sindikat CGT je napovedal, da se bodo borili do konca, da delavski zakonik ne prestopi praga podjetij, v katerih so aktivni.

Evropska unija in Indonezija sta dosegli dogovor o licenciranju lesa. Unija je namreč pred dobrimi šestimi leti sprejela zakonodajo, ki stremi k preprečevanju ilegalnega gozdarjenja in uvažanja prepovedanih lesnih sadov v Evropsko zvezo. Evropska unija se od takrat dogovarja z dobrim ducatom držav proizvodnic lesa, da bi dosegle dogovor o nadzoru in posledičnem licenciranju lesa. Prva država, ki je ta dogovor dosegla, je že omenjena Indonezija. Od 15. novembra, ko sporazum stopi v veljavo, bo vsem polenom brez ustreznih dokumentov vstop v EU prepovedan. Zaradi enotnega sistema licenciranja bo tako indonezijskemu lesu lažje prodreti na evropski trg, vrednost te menjave pa se ocenjuje na milijardo evrov letno.

Nemška banka Deutsche bank je zavrnila možnost poravnave z ministrstvom za pravosodje Združenih držav Amerike glede prodaje spornih hipotekarnih vrednostnih papirjev v času pred izbruhom finančne krize. Pravosodno ministrstvo od Deutsche Bank zahteva 14 milijard dolarjev, kar je največja vsota, ki bi jo morala ameriškim oblastem plačati kaka tuja banka. Zaradi velike vsote in odziva nemške banke so delnice germanskega giganta padle za osem odstotkov. To je sprožilo domino efekt in vplivalo na padec cene večine evropskih bank.

Končno ven iz stare celine. Japonska bo okrepila svojo prisotnost v Južno in Vzhodnokitajskem morju. Pod pretvezo stabilnosti v regiji bodo vodili skupne patrulje z Združenimi državami Amerike in izvajali obrambne vaje z zavezniškimi mornaricami v regiji. Napetost v Vzhodnokitajskem morju narašča, odkar je Kitajska nad otočjem Senkaku, na katerih suverenost trenutno izvršuje Japonska, razglasila območje, v katerem nadzira zračni promet. V Južnokitajskem morju pa je Kitajska na bojni nogi predvsem s Filipini, Vietnamom in Malezijo. Japonska bo tako skupaj z globalnim policistom skrbela za red in disciplino.

Potem ko so v Zimbabweju zaradi razvrednotenja lastne valute leta 2009 začeli uporabljati ameriški dolar in južnoafriški rand, se zdaj vračajo k svojim dinarčkom. Oblastem so namreč pošle zaloge ameriških dolarjev. V oktobru bodo zato začeli ponovno tiskati svojo valuto, ki bo izenačena z vrednostjo dolarja, do konca leta pa naj bi bilo v obtoku za 75 milijonov ameriških dolarjev lokalne valute. Finančna stroka svari pred ponovno možnostjo hiperinflacije in razcvetom črnega trga.

V Mehiki pa je nekaj tisoč ljudi protestiralo proti predsedniku Enriqueju Peñji. Protestniki kot razlog navajajo slabo politiko boja proti drogam in korupciji, eden od povodov pa naj bi bil tudi obisk ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa in njegovi načrti za gradnjo “čudovitega” zidu.

Stranka TRS je vložila dve kazenski ovadbi proti institucijam in funkcionarjem državne uprave. Gorazd Marinček, podpredsednik stranke, pojasnjuje da je prva uperjena...

Izjava

Druga ovadba je usmerjena proti infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču.

Izjava