Po skoraj 20 letih se je ameriška vojska z zaveznicami zveze NATO dokončno umaknila iz vojaškega oporišča Bagram v Afganistanu. Umik iz ene izmed največjih Natovih baz v Afganistanu je del popolnega ameriškega izstopa z afganistanskega območja, ki ga je ameriški predsednik Joe Biden napovedal za 11. september letos ob dvajseti obletnici terorističnih napadov na newyorška Dvojčka. Bagramsko bazo, ki leži 40 kilometrov severno od Kabula, so zgradili Sovjeti med okupacijo Afganistana, nato pa so jo leta 2001 prevzeli Američani in jo naslednjih 20 let uporabljali kot središče organizacije vojaških operacij. Ob umiku ameriških enot se regija dodatno destabilizira z vse številčnejšimi napadi talibanskih talibskih milic.

Ukrajinski parlament je sprejel zakon o avtohtonih ljudstvih v Ukrajini, ki ga je predlagal predsednik Volodimir Zelenski. Namen zakona je določiti pravni status avtohtonih ukrajinskih ljudstev ter vzpostaviti pravna jamstva za popolno posedovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V skladu s pravno definicijo pojma avtohtonih ljudstev zakon predlaga določitev, da med avtohtona ljudstva Ukrajine spadajo krimski Tatari, Karaiti in Krimčaki. Po drugi strani pa Rusi, ki živijo v državi, ne bodo imeli statusa avtohtonega prebivalstva, ker naj bi bili etnično povezani s samostojno državo Rusijo zunaj meja Ukrajine. Zakon zagotavlja varnost pred prisilno asimilacijo, odvzemom kulturnih vrednot in preseljevanjem, kar seveda ne velja za ukrajinske Ruse, saj je njihova bojda matična država leta 2014 priključila polotok Krim, kar je privedlo do državljanske vojne.

Ajatola Kamenei, vrhovni voditelj Irana, je za novega predsednika sodnega sveta imenoval klerika Golamhoseinija Edžehija in s tem nadomestil izvoljenega predsednika države Ebrahima Raisija. Khamenei, ki ima zadnjo besedo v vseh državnih zadevah, je položaj namenil Raisijevemu namestiku in ga pozval, naj spodbuja pravičnost in se bori proti korupciji. Novoizbrani 64-letni predsednik sodnega sveta je bil pred desetletjem uvrščen na sankcijske sezname ZDA in Evropske unije zaradi obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic pri zatiranju protestov leta 2009, ko je med takratnimi spornimi volitvami služboval kot obveščevalni minister. Tudi Raisija so ZDA kaznovale zaradi njegovega mandata v sodstvu in vpletenosti v množično usmrtitev političnih zapornikov.

Po desetih mesecih so grške oblasti aretirale Christosa Pappasa, namestnika vodje skrajno desničarske politične stranke Zlata zora in bivšega člana grškega parlamenta. Oktobrska sodba je vrhunec pet let trajajočega sodnega postopka, v katerem je sodelovalo več kot 50 obdolžencev, obsojenih za kazniva dejanja – od nezakonitega posedovanja orožja do umorov in napadov. Pappas, ki je bil obsojen na več kot 13 let zapora, je znani oboževalec italijanskega diktatorja Benita Mussolinija, fotografiran pa je bil tudi pod nacistično zastavo. Leta 2012, na vrhuncu finančne krize v državi, je stranka Zlata zora presenetljivo osvojila 18 sedežev v grškem parlamentu, že naslednje leto pa so bili voditelji stranke aretirani, potem ko je podpornik stranke umoril antifašističnega reperja Pavlosa Fyssasa in s tem sprožil proteste po vsej državi.

Denis Zvizdić je odstopil kot podpredsednik Stranke demokratske akcije, krajše SDA, in po 30 letih aktivnega članstva zapustil stranko. Kot razlog za odstop navaja, da SDA v državi ni sposobna narediti obljubljenih sprememb, ki bi privedle do uspešnega delovanja stranke. Nestrinjanje med Zvizdićem in predsednikom stranke Bakirjem Izetbegovićem je doseglo vrhunec po lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini leta 2020, ko je SDA izgubila glasove v več občinah. Zvizdić je samo še eden v nizu dolgoletnih članov, ki so stranko zapustili zaradi njene neučinkovitosti. Vprašanje je, ali se bo pridružil drugim odpadnikom v sveže pečeni stranki Narod in pravica ali nas čaka še ena razsvetljena stranka.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, je na svoji spletni strani potrdila, da je Slovenija zadnja v vrsti držav, ki so podprle njen predlog novega globalnega digitalnega davka. Dogovor naj bi zagotavljal vsaj 15-odstotno obdavčitev mednarodnih podjetij, kot so Google, Apple, Amazon in Facebook. Prav tako bodo ta podjetja po novem morala večji del davkov plačevati v državah, kjer delujejo, in ne v državah, kjer so registrirana. OECD s tem želi preprečiti davčno utajo prek davčnih oaz. Madžarska in Irska, državi z nizkimi davki na dobiček podjetij, sta sicer odrekli podporo dogovoru, vendar ga podpira 130 držav, vključno s članicami skupine G7, ki so dogovor označile kot nov korak k razvoju mednarodnega davčnega sistema.

Komisija Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti je po včerajšnjem zasedanju vladi predlagala, da v pol leta pripravi spremembe zakonodaje za preprečevanje veriženja slamnatih podjetij ter oškodovanja delavcev, države in gospodarstva. Zasedala je na zahtevo poslanske skupine Levica ter razpravljala o nujnih ukrepih proti veriženju slamnatih podjetij in izkoriščanju delavcev, kar postaja vse bolj priljubljen poslovni model neoliberalnih šefov in šefic.

Minister kriptivnih in ciničnih izjav Aleš Hojs se je na bruseljskem brifingu za novinarje ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije ponovno poskusil pohecati. Kot veste, mu ni uspelo. Povedal je, da bi lahko za svinjo označil višjega predstavnika v evropski birokraciji. V primeru, da bi to izjavil pred slovenskimi novinarji, bi morda celo privabil ogorčen smeh, a na ministrovo žalost je med bruseljskimi novinarji, ki so nevešči visokega slovenskega političnega diskurza, povzročil le zmedo. Kasneje je minister Hojs, kot mu je to v navadi, vse zanikal.