Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je do nadaljnjega prekinilo vsakršno vojaško sodelovanje s Turčijo kot odgovor na nedavno turško sestrelitev ruskega vojaškega lovca Sukhoi Su-24. Prav tako je svoj diplomatski obisk v Turčiji odpovedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ruski predsednik Vladmir Putin pa je v svojih javnih odzivih ostro obsodil turško odločitev, da se najprej posvetuje z Natom, namesto da bi vstopila v kontakt z ruskimi oblastmi. Na turški strani se je predsednik Recep Tayip Erdogan na incident odzval z besedami, da Turčija ni v sovražem odnosu z nobeno državo, ampak da ima pravico braniti svoje nacionalne meje. V podobni maniri se je mednarodni javnosti javil tudi njegov sodržavnik, premier Ahmet Davutoglu.

Po zdajšnih ruskih poročilih je turško letalo F-16 sestrelilo ruskega lovca na sirskem ozemlju en kilometer južno od turške meje na višini 6000 metrov, vendar uradna Ankara seveda na takšno zgodbo ne pristaja in pristavlja svoja poročila o dogodku. V izmenjavi nasprotujočih si dejstev se je oglasilo tudi ameriško obrambno ministrstvo, ki je predstavilo podatke, da je rusko letalo vstopilo v turški zračni prostor zgolj za nekaj sekund, sestreljeno pa je bilo nad Sirijo. V sami sestrelitvi letala naj bi eden od dveh pilotov umrl, drugi pa je bil po poročanju libanonske televizije Al Majaden rešen in prepeljan v rusko bazo v Siriji po zaslugi sirskih vojakov. V odziv na sestrelitev letala je ruski predsednik Putin napovedal namestitev protiletalskih raketnih sistemov S-300 in S-400 za zagotavljanje varnosti preletov. Britanska vlada je medtem navzlic novim proračunskim rezom za socialo in policijo napovedala 30-odstotno povečanje proračunskih izdatkov za obrambo v prihodnjih 10 letih, predvsem za protiteroristične in vohunske programe.

V Bruslju so se ponovno odprle šole ter del omrežja podzemnih železnic, kar je prva sprostitev ukrepov po petkovi razglasitvi najvišje stopnje ogroženosti. To so belgijske oblasti razglasile zaradi strahu pred novimi terorističnimi napadi, podobnimi tistim v Parizu. V zadnjih šestih dneh je bilo na bruseljskih ulicah nameščenih več sto dodatnih predstavnikov policije in vojske, ki naj bi skrbeli za varnost, pridržanih pa je bilo enaindvajset osumljencev terorizma. V torek pa je bil v Belgiji izdan zaporni nalog zoper Mohameda Abrinija, ki je skupaj s drugim osumljencem za napade Salahom Abdeslamom še vedno na prostosti.

Nemška ambasada v Afganistanu je začela z reklamno akcijo, katere namen je odvrniti potencialne begunce, da bi rodno deželo zamenjali za obljubljeno Evropo. S kampanjo je ambasada začela serijsko proizvodnjo opozorilnih objav na socialnih omrežjih pod oznako RumorsAboutGermany, na ulicah večjih mest pa je v sklopu te diplomatske akcije odkupila reklamne panoje, na katerih se nahaja napis v prevodu “Zapuščaš Afganistan? Ponovno premisli”. Po besedah nemškega ambasadorja Markusa Potzela namen akcije ni odvrniti Afganistance od prihoda v Evropo, ampak le opozoriti tiste, ki o odhodu razmišljajo, na potencialne nevarnosti prebega in neresničnost govoric o lahkem življenju v Nemčiji. Afganistan je očitno preveč oddaljen, da bi njegovi prebivalci lahko gojili realno sliko o trpki realnosti na nemških tleh.

Kanadske novoizvoljene liberalne oblasti so razglasile, da bodo do konca leta uspele sprejeti le deset tisoč sirijskih beguncev od prej obljubljenih petindvajset tisoč. Pri tem zanikajo, da je to odgovor na pariške napade, kot uradni razlog pa navajajo logistične težave. Pri sprejemanju beguncev naj bi se, po poročanju kanadske medijske hiše CBC, omejili na družine, ženske in otroke. Premier Justin Trudeau sicer očitke o »izključevanju« samskih moških zavrača.

Nadaljujemo z novicami nemških diplomatskih akcij. Obrambna ministrica Ursula von der Leyen je po seji parlamentarnega odbora za obrambo sporočila, da bo Nemčija na pomoč Franciji v njeno nekdanjo kolonijo Mali poslala 650 vojakov. Trenutno sicer 200 nemških vojakov že sodeluje pri urjenju malijskih oboroženih sil na mirnejšem jugu države, napovedani dodatni kordon pa bo skrbel za vestno izvajanje mirovnega sporazuma med malijsko vlado in uporniki na severu države. Poleg vojaške dostave v Mali se podaljšuje tudi nemška vojaška misija urjenja iraških pešmerg. Nemčija bo v regiji svojo prisotnost dvignila na 150 vojakov.

Samomorilski napadalec je v Tunisu z bombnim napadom na avtobus predsedniške straže včeraj zvečer ubil vsaj trinajst ljudi. Kot odgovor na napad je tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi razglasil izredno stanje, v Tunisu pa bo do srede uveljavljena policijska ura. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, je pa to letos že tretji teroristični napad v Tuniziji.

V Chicagu so se po uradni objavi videoposnetka uboja 17-letnega Laquana McDonalda razplamteli burni protesti. Posnetek potrjuje domneve o hladnokrvnem uboju mladeniča izza hrbta. Vse od brutalnega dogodka marca lani se širom Združenih držav zbirajo množice temnopolte mladine in zahtevajo pravico zaradi "neutemeljeno ustreljenega" Laquana, kot je sporočila državna tožilka. Po njenih besedah naj ustreljeni mladenič ne bi grozil z nožem ali se policistom približeval na nevaren način. Protestirajo tudi zoper neustrezen odziv policije in domnevno ščitenje morilca, ki je bil pred kratkim le obtožen umora prve stopnje. Njihovo ravnanje označujejo kot poniževalno in omalovažujoče do ameriške temnopolte skupnosti. Do sedaj so aretirali tri udeležence, pričakuje pa se nadaljevanje in stopnjevanje protestov v prihodnjih dneh.

Po razglasitvi uradnih izidov parlamentarnih volitev na Hrvaškem predsednica Kolinda Grabar - Kitarović pričenja  s posvetovanji o morebitnem mandatarju za sestavo nove vlade. Že pred volitvami so ključno vlogo pri oblikovanju koalicije pripisovali stranki neodvisnih list Most, ki naj bi po številnih preigravanjih pomenila jeziček na tehtnici. Zmagovalni HDZ, ki za oblikovanje vlade potrebuje še 18 glasov podpore, a so ji trn v peti nedavne nestabilnosti v Mostu oz. prestop treh poslancev v skupino Hrid, se obeta košarica. Po drugi strani SDP s 56 poslanci in podporo manjših strank ter osmih manjšinskih poslancev za oblikovanje vlade potrebuje zgolj polovico glasov podpore poslancev Mosta. Povolilna preigravanja bi po oceni poznavalcev lahko trajala več mesecev, v primeru neizoblikovanja nove vlade do februarja 2016 pa se Hrvaški obetajo vnovične volitve. Hrvaško politično vzdušje medtem zaostruje tudi nedavno mnenje ustavnega sodišča o nezakonitem podaljšanju pripora Ivu Sanaderju.

Nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja bodo danes popoldne po odločitvi zagrebškega županijskega sodišča o odpravi preiskovalnega pripora izpustili na prostost. Vrhovno sodišče naj bi po razveljavitvi prvostopenjske sodbe v zadevi Fimi media 30. septembra Sanaderju nezakonito podaljšalo pripor in mu naložilo plačilo 12,4 milijona kun varščine za odhod na prostost. Sanaderjevi odvetniki so do tedaj zbrali nepremičnine v vrednosti varščine, a je sodišče predlog večkrat zavrnilo zaradi domnevno neustrezne dokumentacije, s čimer naj bi po mnenju ustavnega sodišča kršilo Sanaderjevo pravico do prostosti. Sanader je bil v primeru Fimi media sicer na prvi stopnji obsojen na devet let zapora.

Specializirano vrhovno tožilstvo je zavrglo ovadbo obveščevalne agencije Sova in Policije zoper Dnevnikova novinarja Meto Roglič in Petra Lovšina. Novinarja sta bila soočena z očitki razkrivanja tajnih dokumentov v prispevku Krize Sove iz leta 2013, v katerem sta poročala o spornem delovanju obveščevalne organizacije. Komentira oproščeni novinar Peter Lovšin.

Izjava

V imenu Društva novinarjev Slovenije mnenje deli še njegova predsednica Petra Lesjak Tušek.

​Izjava

Ovržena ovadba predstavlja letos tretji ustavljeni pregon proti novinarjem zaradi zdaj že spremenjenega 260. člena Kazenskega zakonika, ki ureja sankcioniranje razkrivanja tajnih podatkov. Avgusta je bil namreč že ustavljen postopek proti nekdanjemu novinarju TV Slovenija Eriku Valenčiču, ki je razkrival strankarske povezave z neonacističnimi gibanji v Sloveniji. Podobne obtožbe razkrivanja podatkov so padle tudi na novinarko Dela Anuško Delić, ki se je morala zaradi očitkov zagovarjati pred sodiščem. Tožilstvo je pred končanjem procesa obtožnico že umaknilo. Četudi je bil sporni člen spremenjen, pa je novinarsko delo še vedno izpostavljeno določenim nevarnostim pregona. Nadaljuje Lovšin.

​Izjava

Po tednu dni policijske stavke so se pogajanja ustavila spričo nezmožnosti oblikovanja vladne pogajalske skupine. Policijska sindikata še vedno stojita za zahtevami iz stavkovnega sporazuma, med drugim zahtevata povečanje plač policistov za 35 odstotkov in izplačilo presežnih ur ter boljše zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev. Ob tem se zaradi zaostrovanja begunske krize sklicujeta na legitimnost in zakonitost svojih zahtev.

OFF so pripravili Jošt in vajenca Samo in Žiga.