Grški zvezi sindikatov zasebnega in javnega sektorja sta začeli s splošno stavko, ki nasprotuje vladni politiki nadaljnjih varčevalnih ukrepov in neizpolnjenih obljub grškega premierja Aleksisa Ciprasa. Zaprte so prenekatere šole, banke, muzeji in druge kulturne ustanove, lekarne, ohromljene pa so tudi druge javne storitve, letalski in ladijski prevozi ter mediji. Tisoče protestnikov se je zbralo na trgu Sintagma pred grškim parlamentom, kjer nasprotujejo neoliberalnim ukrepom, ki jih vsiljujejo mednarodni posojilodajalci. Iz Grčije že prihajajo novice o uporabi solzivca in gumijastih nabojev s strani policije. Protesti prihajajo v času, ko Evropska skupnost preverja, kako temeljita in uspešna je Grčija pri izvedbi reform. Spomino, da je aktualna 2 milijardi vredna finančna injekcija trenutno na čakanju od ponedeljka.

Razmere v Španiji se en mesec pred parlamentarnimi volitvami zaostrujejo. Katalonska lokalna vlada je sprejela odločitev, da bo nadaljevala s procesom osamosvajanja, navkljub odredbi španskega ustavnega sodišča, ki je resolucijo regionalne vlade zavrnilo. Katalonija naj bi v enem mesecu sprejela svojo ustavo ter zakone davčnega in socialnega sistema. Ponedeljkova resolucija predvideva vzpostavitev samostojne Katalonije v roku 18 mesecev. Španski premier Mariono Rajoy je potezo označil za nespoštovanje državnih institucij, ki lahko katalonskega predsednika Arturja Masa, njegov kabinet in predsednika regionalne skupščine stane njihovih stolčkov. Za referendum o katalonski neodvisnosti se je izrekla zgolj stranka Podemos, a predvolilne ankete še vedno najbolje kažejo konzervativni Ljudski stranki premierja Rajoya, ki se bo 20. decembra na volitvah zavzemala za ohranitev ozemeljske celovitosti Španije.

Zaradi velikega števila beguncev, ki je na Švedskem zaprosilo za azil, je ta skandinavska država uvedla poostreni nadzor na državni meji. S tem bodo lažje nadzorovali prihod ljudi v državo, ki naj ne bi mogla več vsem zagotavljati strehe nad glavo. Švedska policija bo nadzor opravljala tudi na cestah in železniških postajah, saj naj bi število beguncev predstavljalo grožnjo javnemu redu in miru. Ukrep bo trajal predvidoma deset dni, z možnostjo podaljšanja na 20 dni.

Voditelji držav članic Evropske unije so se medtem na evro-afriškem vrhu na Malti dogovorili glede finančne pomoči, ki naj bi jo prejelo 23 afriških držav za zaustavljanje migrantskega toka čez Sredozemlje. Teh naj bi bilo v letu 2015 že več kot 800.000, za več kot tisoč ljudi pa je bila pot čez Sredozemlje usodna. Več afriških držav je 1,8 milijarde vredno pomoč že označilo za prenizko.

Svet Združenih narodov glasuje o sankcijah in resoluciji, ki obsoja nasilje v Burundiju. To traja že mesec dni, življenje je v tem času izgubilo 240 oseb, več kot 200 tisoč pa naj bi jih iz države pobegnilo. Ob glasovanju v Združenih narodih pa poteka tudi sestanek Afriške unije, ki razpravlja o možni napotitvi mirovnih enot v to afriško državo. V Burundiju se odvija enak etnični konflikt, kot se je leta 94 ob genocidu v Ruandi, ko so se hutujevski uporniki borili proti vladi tutsijevske etnične pripadnosti.

Iraški kurdski borci pešmerge, z zraka podprti z ameriškim vojaškim letalstvom, so sprožili ofenzivo na mesto Sinjar. Mesto z dobrimi 80 tisoč prebivalci je pod nadzorom sil Islamske države več kot leto dni, v tem času pa se je IS v mestu izživljal nad jazidsko manjšino. V mestu naj bi bilo okrog 500 pripadnikov Islamske države, ki bodo težko ubranili mesto pred 7500 kurdskimi napadalci. Sinjar je za Islamsko državo strateškega pomena, saj leži na meji s Sirijo, prek njega pa poteka za kalifat pomembna oskrbovalna pot med Rako in Mosulom.

Selimo se v Palestino, kjer je bilo v spopadih s policijo poškodovanih več deset protestnikov. Protestniki so policijo obmetavali s kamenjem, ta pa je odgovorila s solzivcem in streli. Po ocenah izraelskih varnostnih organov so ti ranili 62 protestnikov, ki se že zdravijo v palestinski bolnišnici v Ramali. Palestinci so s protesti obeležili smrt bivšega palestinskega voditelja Yasserja Arafata, ki je umrl 11. novembra leta 2004.

V slabo razviti regiji Baločistan v jugozahodnem Pakistanu država ukinja fantomske šole, na katerih učitelji prejemajo plače, a ne opravljajo dela. Po poročilih Pakistanske vlade naj bi bilo tako zaposlenih učiteljev brez učencev med 400 in 500. Vlada želi izboljšati izobraženost v regiji, problem odsotnih učiteljev pa nastane, ko otroci nehajo prihajati v novoustanovljeno šolo. V regiji se izobražujeta le dve tretjini mladih, stopnja nepismenosti pa je 42-odstotna.

Novice iz Slovenije

Srečanje policijskih sindikatov je obrodilo sadove. Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta uskladila stavkovne zahteve in se dogovorila za enoten nastop na stavki, ki bo potekala 18. novembra. Zahtevam Policijskega sindikata, ki so neuslišane že več let, po izenačitvi plač z evropskimi so se pridružile še zahteve po ureditvi statusa policistov, ustrezni zaščiti in opremi ter ureditvi plačila potnih stroškov.

Radio Študent je v začetku tedna Varuhu človekovih pravic vložil pobudo za predlog ocene ustavnosti Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi. Ta bo o predlogu še odločal. V primeru, da bo zakon stopil v veljavo, bo varuh ob pozitivni odločitvi zakon vložil v ustavno presojo. Uredništvo Radia Študent pa je včeraj v zakonskem roku na Ustavno sodišče naslovilo presojo o sklepu državnega zbora, ki je 4. novembra z večino prisotnih zaustavil nadaljevanje zbiranja podpisov za razpis zavrnitvenega referenduma o noveli zakona o obrambi.