Egiptovska vojska je po včerajšnjih spopadih v Kairu med nasprotniki in privrženci islamističnega predsednika Mohameda Mursija, v katerih so bili ubiti najmanj štirje ljudje, več kot 300 pa je bilo poškodovanih, pred predsedniško palačo namestila tanke in oklepna vozila. Včeraj so se člani Mursijeve Muslimanske bratovščine spoprijeli s protestniki, ki so taborili pred predsedniško palačo v četrti Heliopolis na severu Kaira. Obmetavali so se s kamni in zažigalnimi bombami. Posredovala je protiizgredniška enota policije, ki je prijela 32 oseb. Tabor pred predsedniško palačo so postavili nasprotniki osnutka nove ustave, ki ga je parlament potrdil minuli teden, in dekreta, s katerim si je Mursi podelil široka pooblastila.

Nekdanji tajski premier Abhisit Vejjajiva je obtožen, da je povzročil smrt taksista leta 2010, ko so v Bangkoku potekali množični protesti, s katerimi so ljudje zahtevali odstop vlade. Med protesti, ki so tajsko prestolnico ohromili za dva meseca, je bilo ubitih okoli 90 ljudi, med njimi pa so bili tako civilisti kot vojaki. Odločitev tožilca za obtožbo zoper Vejjajivo je prišla potem, ko je sodišče razsodilo, da je bila za smrt taksista Phana Kamkonga med protesti odgovorna vojska. Direktne ukaze za akcije vojske, med katerimi je taksist izgubil življenje, pa naj bi dala Vejjajiva in njegov takratni namestnik Suthep Thaugsuban, ki je prav tako obtožen umora. Marca 2010 so na tajskem tako imenovani rdečesrajčniki v podporo odstavljenemu premierju Thaksinu Shinawatri okupirali finančno središče Bangkoka, nasilje pa se je razplamtelo aprila, ko sta vojska in policija protestnike skušali odstraniti iz finančnega srca Bangkoka. Leta 2011 je sicer na parlamentarnih volitvah zmagala stranka, ki jo vodi sestra Shinawatre, Yingluck. Abhisit je trenutno vodja opozicije, obtožbe pa bržkone dojema kot farso.

Na tisoče Kolumbijcev je marširalo po 20 večjih mestih v znak protesta proti predsedniku države Juanu Manuelu Santosu, ki se pogaja z levičarsko uporniško skupino FARC. Po mnenju protestnikov se Santos ne bi smel pogajati s FARC-om, saj naj bi se število terorističnih napadov povečevalo in varnostna situacija v državi slabšala, prav tako pa menijo, da bi se namesto pogajanja Santos moral ukvarjati z drugimi problemi v državi. Pri tem mislijo predvsem na davčne reforme, ki naj bi z odpravo brezplačnega študija onemogočile študij revnejšemu sloju prebivalstva, in na kaos v agrarnem sektorju. Po mnenju Alicie Restrepo, ene od organizatork protesta, se vlada noče pogajati s proizvajalci kave v Kolumbiji, ki predstavljajo pomembno gospodarsko panogo v državi, pogaja se pa z FARC-om, kar se ji zdi izrazito nepravično.

Med prebivalci Sarajeva in okolice vlada vedno večji strah pred potepuškimi psi, ki v zimskem času premraženi in lačni brezciljno tavajo po prestolnici Bosne in Hercegovine. Vedno več je napadov na ljudi, lokalne oblasti pa nimajo več kontrole nad razmnoževanjem potepuških psov, saj v proračunu ni denarja za sterilizacijo in vzpostavitev novih zatočišč za pse. Tako je dosti odvisno od volonterskih organizacij, ki pa niso kos zalogaju. Ocenjuje se, da v zadnjih dveh letih po Sarajevu tava okoli 25.000 potepuških psov, ki statistično povzročijo največ poškodb ljudi v mestu. Bosna in Hercegovina je leta 2009 sprejela zakon o zaščiti pravic živali, ki prepoveduje evtanazijo potepuških psov, kar je število seveda še povečalo. Pri sprejemu zakona se je zgledovala po direktivah Evropske unije. Mraz in lakota naredita pse še bolj agresivne, zato je Sarajevčane na primer strah puščati otroke same v otroških parkih, saj so otroci zaradi manjše sposobnosti branjenja in večjega kazanja strahu pred psi od odraslih oseb najbolj priročna tarča napadov.

Solidarnost s slovenskim ljudstvom, ki protestira proti politiki vladajoč elite, so izrazili tudi nekateri segmenti hrvaške družbe. Tako je gibanje Occupy Croatia na Facebooku najavilo protest v solidarnost s slovenskim ljudstvom, ki se bo jutri ob petih popoldan zgodil pred slovensko ambasado v Zagrebu. O napovedanem protestu smo spregovorili z Draženom iz Gibanja Occupy Croatia:

Izjava je v posnetku oddaje.

Pred poslopjem Državnega zbora je potekal protest zaposlenih in študentov ljubljanske univerze, ki so se jim pridružili tudi predstavniki mariborske in primorske univerze. Predstavniki univerz so se sicer zbrali pred poslopjem ljubljanske univerze in se nato premaknili pred parlament, kjer so izrazili nestrinjanje s predlaganimi vladnimi ukrepi in proračunoma za leti 2013 in 2014, o čemer danes glasujejo poslanci. Na protestu se je zbralo okoli 5.000 ljudi, kar je več, kot se je pričakovalo. Več tisoč mladih in starejših je proti vladnim ukrepom protestiralo mirno. Prijavitelj shoda je bil rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, ki je nato protestnike tudi pozval, naj se razidejo. Več o shodu nam je povedal Gorazd Kovačič, ki poučuje na Filozofski fakulteti:

Izjava je v posnetku oddaje.

H končanju shoda pa je nato s svojo taktiko doprinesla tudi policija. Ponovno Kovačič:

Izjava je v posnetku oddaje.

Medtem so poslanci v Državnem zboru sprejeli dopolnilo Socialnih demokratov, po katerem visokemu šolstvu vračajo 16 milijonov evrov sredstev. Več nam je povedal poslanec Socialnih demokratov Dejan Židan:

Izjava je v posnetku oddaje.

Mariborski župan Franc Kangler je pričakovano sporočil, da z 31. decembrom odstopa z mesta župana. Njegovih ostalih izjav zaradi obzirnosti na tem mestu ne bomo navajali, več o njegovem odstopu pa bo sledilo v OFF-sajdu ob petih popoldan.