Carles Puigdemont, borec za katalonsko neodvisnost, se je kljub grožnji aretacije po sedmih letih izgnanstva, ki ga je preživljal v Belgiji, vrnil v Katalonijo. Nameraval se je udeležiti današnjega zasedanja novoizvoljenega regionalnega parlamenta, vendar mu zaradi policijske prisotnosti to ni uspelo. Kljub temu je Puigdemont imel govor na shodu privržencev v Barceloni, ki ga je organizirala njegova stranka Junts. Po koncu govora je na shodu Puigdemonta čakala policija, ki pa se ji je uspešno izmuznil. Zaradi informacije o njegovem obisku Katalonije je policija zastražila parlament, postavila cestne blokade in zaprla izhode iz živalskega vrta, ki se nahaja poleg zgradbe parlamenta. Med iskalno akcijo je celo preiskala kanalizacijo. Španski parlament je maja sicer sprejel amnestijo za organizatorje referenduma za katalonsko neodvisnost oktobra leta 2017. Amnestija je bila pogoj katalonskih strank za podporo Pedru Sánchezu in njegovi Socialistični delavski stranki Španije za oblikovanje vlade. Špansko vrhovno sodišče je nato julija razsodilo, da amnestija ne velja za Puigdemonta.

V Londonu in drugih večjih mestih v Združenem kraljestvu – Liverpoolu, Birminghamu in Bristolu – so potekali protesti proti islamofobnim shodom, ki v državi potekajo od prejšnjega tedna. Napovedani skrajnodesničarski shodi se medtem niso materializirali. Antirasistični protestniki zahtevajo enakovrednejšo obravnavo in več pravic za migrante. Skrajnodesničarski islamofobni protesti so izbruhnili po dezinformacijah o identiteti napadalca, ki je v Southportu z nožem ubil tri deklice. Po spletu so namreč zaokrožile informacije, da je storilec musliman in prosilec za azil. Policija je organizacijo islamofobnih shodov, ki so se iz Southporta razširili v druga mesta, pripisala skrajnodesničarski organizaciji Angleška obrambna liga. Islamofobni protestniki so napadali mošeje, hotele, v katerih so nastanjeni prosilci za azil, in skrunili grobove muslimanov.

Več sto kosovskih Srbov je v Severni Mitrovici protestiralo proti odprtju mostu na reki Ibar med srbskim severnim in albanskim južnim delom mesta. Protestniki trdijo, da odprtje mostu predstavlja grožnjo za pogrom nad Srbi na severu mesta. Odločitev o odprtju mostu je sprejela kosovska vlada premierja Albina Kurtija ob nasprotovanju KFOR-a, Natovih enot na Kosovu. Most je bil zaprt od konca vojne leta 1999, po dogovoru med Srbijo in Kosovom iz leta 2016 pa bi se moral odpreti januarja 2017.

Bolgarski parlament je sprejel zakon, s katerim v vrtcih in šolah prepoveduje tako imenovano LGBT propagando. Po njihovem mnenju ta vključuje vsakršno omenjanje tako imenovanih netradicionalnih spolnih usmeritev in spolnih identitet, ki so drugačne od biološkega spola posameznika. Zakon je predlagala skrajno desna nacionalistična stranka Prerojenje, podprli pa so ga še poslanci konservativne Bolgarske socialistične stranke in proevropske konservativne stranke GERB. Zakon ne pojasnjuje natančno, posredovanje katerih idej naj bi bilo v nasprotju z novosprejetim zakonom.

Turška parlamentarna delegacija s turškim veleposlanikom na Nizozemskem Selçukom Ünalom na čelu je na mednarodno kazensko sodišče v Haagu podala vlogo, s katero se Turčija pridružuje južnoafriški tožbi proti Izraelu zaradi genocida v Gazi. S tožbo, ki jo je Republika Južna Afrika na haaško sodišče vložila konec decembra lani, Izrael obtožuje izvajanja genocidnih dejanj nad Palestinci v Gazi. Januarja letos je sodišče Izrael terjalo za takojšnjo prekinitev genocidnih dejanj v Gazi in vzpostavitev

razmer, v katerih bi lahko dostava humanitarne pomoči in zdravstvena oskrba Palestincev potekali nemoteno. Izrael vztrajno ignorira odločbe mednarodnega sodišča, ki so sicer pravno zavezujoče, vendar ni ustreznega mehanizma, ki bi Izrael v implementacijo sklepov lahko prisilil. Varnostni svet Združenih narodov s sprejetjem resolucij sicer lahko naloži sankcije državam, ki ne upoštevajo razsodb sodišča, vendar v primeru Izraela Združene Države Amerike v varnostnem svetu z vetom onemogočajo sprejemanje ukrepov proti Izraelu. Tožbi proti okupatorski tvorbi Izrael so se doslej poleg Turčije že pridružile Kolumbija, Nikaragva, Španija, Libija, Palestina in Mehika.

Izraelska okupatorska vojska je prebivalstvu ukazala umik iz mest Bejt Hanun in Bejt Lahija na severu Gaze. Mesti sta bili med najbolj razrušenimi v začetni fazi izraelskega genocidnega pohoda, prebivalstvo pa se je kasneje vrnilo, potem ko je okupatorska vojska ukazala evakuacijo z drugih delov enklave. Vojska medtem nadaljuje bombardiranje drugih območij, ki jih je razglasila za varne, med njimi begunsko taborišče Burejdž v osrednji Gazi, kjer je ubila vsaj deset ljudi. Izraelska vojska je v današnjih napadih ubila vsaj 27 ljudi, od oktobra lani pa vsega skupaj blizu 40 tisoč Palestincev.

Tunizijski predsednik Kais Saied je odstavil premierja Ahmeda Hačanija in na njegovo mesto imenoval dosedanjega ministra za socialne zadeve Kamela Madurija. Saied razlogov za zamenjavo ni uradno pojasnil. Tunizija se trenutno sicer sooča z izpadi elektrike in vode, kar Saied pripisuje zarotniški sabotaži pred predsedniškimi volitvami, ki bodo predvidoma potekale v oktobru. Hačani je vlado vodil od avgusta lani, potem ko je predsednik z njim zamenjal prejšnjo premierko Nažlo Buden, prav tako brez pojasnila. Saied je bil za predsednika izvoljen leta 2019, leta 2021 pa je razpustil parlament in vladal z odloki. Leta 2022 je po uspelem referendumu s sicer zgolj 30-odstotno udeležbo spremenil ustavo, s čimer je uvedel predsedniški sistem, omejil pristojnosti parlamenta in si podelil moč, da sam sestavi vlado.

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Matej.