Kitajska je sprejela sporni varnostni zakon, ki področja zaščite državne varnosti definira zaskrbljujoče široko in vključuje številna področja družbenega življenja od religije do financ in spleta. Tako zakon pooblašča pristojne državne institucije, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje državne suverenosti, medtem ko pojem nacionalne suverenosti razširjajo tudi na kitajske interese v vesolju, svetovnih oceanih in Antarktiko. Zakon očitno namerava tudi poostriti nadzor nad spletom, tako da bo tehnološka podjetja prisilil k posredovanju občutljivih informacij oblastem in bo skušal okrepiti nadzor nad državo. Vse to v času, ko se Peking sooča z ozemeljskimi spori v Južnem in Vzhodnem kitajskem morju ter nemiri z muslimansko manjšino v Xinjiangu.

Zakon bo nedvomno olajšal delo kitajski vojski, ki skuša vzpostaviti trajni mir v omenjeni provinci Xinjiang, kjer jim težave povzroča uporniška manjšina muslimanskih Ujgurov. Tako je visoki vojaški poveljnik partijskemu glasilu predstavil svojo vizijo, po kateri mora Kitajska pokrajini prinesti moderno civilizacijo in neukim ujgurskim vaščanom omogočiti dostop do ekonomskega razvoja, znanosti in kulture, kar naj bi jih iztrgalo iz mraka verskega fundamentalizma in jih pripeljalo v kitajsko civiliziranost.

Nadaljuje se proces otoplitve odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo. Državi sta se namreč dogovorili o ponovnem odprtju veleposlaništev in tako tudi formalno ponovno vzpostavili diplomatske odnose, ki so bili prekinjeni vse od leta 1961. Ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov pa sicer ne pomeni konca ameriškega embarga proti otoku, saj prekinitev embarga lahko izglasuje le ameriški kongres, kjer so v večini republikanci.

Medtem pa je kubanskemu zdravstvu kljub ameriškemu embargu uspel znaten uspeh. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je Kuba postala prva država na svetu, ki ji je uspelo preprečiti prenos virusov HIV ali sifilisa z nosečnice na otroka. Kubanski zdravniki so namreč s podporo Svetovne zdravstvene organizacije in Panameriške zdravstvene organizacije razvili uspešno terapijo zdravljenja z antiretrovirusnimi zdravili, ki tveganje prenosa okužbe na otroka, ki se sicer giblje med 15-imi in 45-imi odstotki, zmanjša le na dober odstotek.

Nadaljujemo s spremljanjem najpopularnejše aktualnopolitične limonade. Po tem ko sinoči Grčija ni poravnala svojih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada v višini 1.6 milijarde evrov, je sedaj grški premier Aleksis Cipras očitno popustil pritiskom trojke oziroma tako imenovanih institucij. Cipras je namreč upnike obvestil, da je pripravljen v grobem sprejeti vse njihove zahteve v zameno za podaljšanje obstoječih programov pomoči in sklenitev novega dvoletnega posojila iz virov stalnega mehanizma za stabilnost evra v višini dobrih 29 milijard evrov. Tako da je čedalje manj jasno, o čem bodo grški državljani v nedeljo sploh glasovali, saj alternativa očitno postaja ali nadaljevanje varčevalne politike s Ciprasom ali brez njega.

Medtem pa prihajajo na dan interni dokumenti tako imenovanih institucij, to so Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija in Evropska centralna banka, ki očitno kažejo na upravičenost Ciprasovih argumentov, da Grčija potrebuje znaten odpis dolga, da bi dosegla ponovno gospodarsko rast. Po interni analizi, ki jo je pripravil Mednarodni denarni sklad, naj Grčiji ne bi uspelo do leta 2030 zmanjšati svojega javnega dolga na vzdržno raven, četudi sprejme in dosledno izvaja vse zahteve Trojke. Mednarodni denarni sklad kot še vzdržen dolg ocenjuje tistega, ki ne presega 110 odstotkov bruto domačega proizvoda. Grški dolg trenutno dosega 174 odstotkov letnega BDP-ja, medtem ko tudi po najbolj optimističnih predvidevanjih, po katerih bi Grčija dosegla 15-letno znatno gospodarsko rast, le-ta ne bi mogla svojega javnofinančnega dolga do leta 2030 zmanjšati na manj kot 118 odstotkov BDP-ja.

Nadaljujemo v Budimpešti, kjer poteka skupna seja vlad Madžarske in Srbije, ki jo spremlja poslovni forum gospodarstvenikov iz obeh držav. Vladi naj bi sklenili več dogovorov o krepitvi gospodarskega sodelovanja in o izvajanju infrastrukturnih projektov, kot denimo gradnje hitre železniške proge med Budimpešto in Beogradom, povezovanju električne mreže in gradnji plinovoda med državami. Srbski premier Aleksandar Vučić je tudi napovedal, da bo ugovarjal infrastrukturnemu projektu madžarskega premiera Viktorja Orbana o gradnji zaščitne ograje, ki bi zajezila tok migrantov, na madžarsko-srbski meji. Vendar pa je tudi poudaril, da ne misli zaradi tega vprašanja kaliti odnosov med državama.

Ob robu srečanja med vladama Madžarske in Srbije so se sestali tudi notranji ministri obeh držav, ki se jim je pridružila avstrijska kolegica Johanna Mikl-Leitner. Sklenili so, da bodo okrepili sodelovanje med državami pri soočenju z begunsko krizo. Tako bodo formirali skupne preiskovalne ekipe, ki se bodo borile proti tihotapcem z ljudmi, in skupne obmejne patrole, ki bodo srbskim organom pomagale varovati srbsko-makedonsko mejo.

Dogajanje v Grčiji odmeva tudi v očetnjavi. Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta danes priredila tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila svoje poglede na malopridno grško upiranje zahtevam upnikov. Kako se je Slovenija pripravla na različne možne grške scenarije, pojasni Cerar:

Izjava.

Več o vplivu grške finančne krize na finančno situacijo v Sloveniji pa boste lahko slišali v današnjem offsajdu.