Ruska vojska je zavzela največjo jedrsko elektrarno v Evropi v ukrajinskem mestu Zaporožje. Elektrarna naj bi proizvajala kar petino vse električne energije v Ukrajini, skupaj z ostalimi elektrarnami, ki so jih zavzeli, pa Rusi že nadzorujejo večino električne proizvodnje v državi. Elektrarno so ponoči najprej obstreljevali, zaradi česar je izbruhnil požar, nato pa so jo zjutraj zavzeli. Elektrarna sicer še vedno normalno obratuje, ruska vojska pa je nazaj v stavbo spustila civilne upravnike. Po poročanju Ukrajinske jedrske službe se je v času napada v okolici povečala stopnja sevanja, za zdaj pa ne kaže, da bi se poškodoval reaktor ali drugi radioaktivni elementi zgradbe.

Medtem se je ponoči končal tudi drugi krog pogajanj med delegacijama Ukrajine in Rusije o vzpostavitvi miru in prenehanju spopadov. Strani sta na pogajanjih dosegli prvi napredek, saj so se pogajalci dogovorili za evakuacijski koridor za civiliste, ki želijo zapustiti državo. Obe strani sta se tako zavezali, da bosta vzpostavili varne koridorje, prek katerih se bodo civilisti lahko zatekli na varno v sosednje države. Ukrajina pri tem v skladu z zakoni o izrednih razmerah še vedno ne bo dovolila izstopa na naboru izbranih moških in žensk. 

Notranji ministri Evropske unije so medtem dosegli dogovor o prvi uporabi posebne zakonodaje EU, ki dovoljuje začasno dodelitev večine pravic evropskih državljanov beguncem. Zakonodaja med drugim zagotavlja beguncem takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje ter dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Sprejeti predlog sicer ni popolnoma enak tistemu, ki ga je najprej predlagala Evropska komisija, saj je temu predlogu nasprotovala skupina višegrajskih držav in njihovih evropskih zaveznic. Po besedah slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa je države motila nejasna definicija beguncev v predlogu Komisije. Sprejeti kompromisni predlog pa po njegovih besedah jasno določa, da zakonodajna sprememba velja le za državljane Ukrajine in za tiste neukrajinske državljane, ki so jim zaščito ali dovoljenje za bivanje v Ukrajini dodelili pred 24. februarjem letos. Razlogov za takšno posebno obravnavo beguncev iz Ukrajine tokrat minister Hojs ni ponovil.

Medtem ko po Evropi vedno več držav razglaša vsesplošno amnestijo za ukrajinske begunce in pripravlja množično infrastrukturo za njihov sprejem, pa se v Grčiji nadaljujejo kazenski postopki zoper ljudi, ki so v Evropo pribežali z Bližnjega vzhoda in Afrike. Tako se bo na sodišču v mestu Lezbos začel pritožbeni postopek zoper obsodbo dveh afganistanskih beguncev. Obsojenca sta grško obalno stražo obtožila, da so njihova plovila med poskusom porivanja njihovega čolna nazaj proti turški obali povzročila brodolom, zaradi katerega so morali begunce iz morja nato reševati isti čolni grške obalne straže. Po reševanju so jih pripadniki obalne straže po njunih besedah napadli in ju obtožili, da sta tihotapca z belim blagom. Sodišče je pripadnikom straže pritrdilo in begunca obsodilo kljub glasnim protestom človekoljubnih organizacij. Če sodišče ne bo ugodilo njuni pritožbi, jima zaradi spodbujanja nelegalnega prečkanja državne meje in povzročitve brodoloma grozi 50 let zaporne kazni.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil številna namigovanja in vložil kandidaturo za nov mandat na aprilskih predsedniških volitvah. Ankete, ki so Macrona večinoma vključevale že do zdaj, mu napovedujejo zmago. V prvem krogu bi po anketah dobil okoli četrtino odstotkov glasov, v drugem pa bo po trenutnih javnomnenjskih raziskavah zmagal ne glede na nasprotnika. Poleg njega bi se v drugi krog lahko prebili še kandidatka desnih republikancev Valérie Pécresse  ali eden od predstavnikov skrajne desnice, Marine Le Pen  ali Éric Zemmour.

Novo vlado pa se po volitvah trudijo oblikovati v Črni Gori, kjer je Črnogorski predsednik Milo Đukanovič predlagal Dritana Abazovića za novega mandatarja. S tem se je morda končno začela oblikovati nova črnogorska vlada, potem ko je parlament prav na pobudo Abazovića pred natanko enim mesecem izglasoval nezaupnico premierju Zdravku Krivokapiću. Abazović je bil sicer podpredsednik te vlade, njegova stranka URA pa koalicijska partnerica. Po sporu s Krivokapićem je sklenil zavezništvo z Đukanovičevo stranko DPS, ki je Črno goro vodila od osamosvojitve do zadnjih volitev pred dvema letoma. Ta naj bi novo vlado podprla v parlamentu, ne bo pa vstopila v vlado. 

Predstavniki sindikatov javnega sektorja so na tiskovni konferenci potrdili, da se bodo zaradi neaktivnosti trenutne vlade osredotočili na pogovore in sodelovanje z novoizvoljeno vlado. Kot je povedal predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek: »Ta vlada na žalost ni sposobna kompetentnega in konsistentnega upravljanja s tako kompleksnim sistemom, kot je sistem plač v javnem sektorju.« Od vseh strank, ki sodelujejo na volitvah, tako pričakujejo konkreten program spopadanja s plačno krizo v javnem sektorju. Novi vladi po njihovih besedah ne bodo dali 100-dnevnega obdobja miru, ampak bodo takoj zahtevali pogajanja, če bodo ta neuspešna, pa bodo nemudoma začeli s stopnjevanjem stavkovnih aktivnosti. Po njihovih besedah stanje v javnem sektorju zahteva takojšnje ukrepanje, zdajšnja vlada pa v zadnjem letu ni storila potrebnih korakov za dialog z njimi. Kot pravijo, predvolilno obdobje trenutne vlade ne odvezuje dolžnosti socialnega dialoga, a jim njihov dosedanji angažma na tem področju žal ne pusti druge možnosti kot to, da se osredotočijo na novo vladajočo koalicijo.