Danes ponoči je svet, predvsem pa kapitalske trge [karikiran osupel vzdih], presenetila novica, da sta z novim koronavirusom okužena tako ameriški predsednik Donald Trump kot njegova soproga Melania Trump. Okužbe naj bi se nalezla od predsednikove svetovalke Hope Hicks, pri kateri so okužbo potrdili v torek. Trump je novico sporočil prek družbenega omrežja Twitter in hkrati sporočil, da sta z ženo že v karanteni v Beli hiši. Okužba bo verjetno močno vplivala na volilno kampanjo, ki se bo čez dober mesec zaključila s predsedniškimi volitvami. Ni še povsem jasno, koliko predvolilnih dogodkov in soočenj bodo morali zaradi okužbe odpovedati, a Trump je že odpovedal nekatera predvolilna zborovanja v ključnih zveznih državah, kot so Florida, Wisconsin in Arizona. 

Redni nabor koronanovic nadaljujemo v Srbiji, kjer je vlada tudi uradno priznala, da so njihove številke o umrlih zaradi virusa bistveno manjše od realnih podatkov. Član vladnega kriznega štaba Konrad Kon je priznal, da je samo v Beogradu med marcem in junijem zaradi virusa umrlo 210 ljudi, namesto sprva objavljenih 118, še dodatnih 100 smrtnih primerov pa ni raziskanih. Po njegovih besedah je kriv novi informacijski sistem, ki ga odgovorni po njegovih besedah niso vajeni. Pravi podatki se zdaj kažejo prek evidence mrliških listov, ki pa v informacijski sistem prihajajo šele nekaj mesecev po smrti bolnikov. Na vprašanja novinarjev o odstopanjih je odgovoril tudi predsednik Aleksandar Vučić, ki je povedal, da za odstopanja ni kriva država in da ta v resnici niso bistvena.

Število smrti pa se na žalost veča tudi zaradi spopadov med azerbajdžanskimi in armenskimi silami na območju Gorskega Karabaha. Ubitih naj bi bilo že več kot sto ljudi, med ranjenimi pa sta tudi dva francoska novinarja časopisa Le Monde, ki sta po besedah armenske vlade v kritičnem stanju v jerevanski bolnišnici. Armenija je sicer danes sporočila, da je pripravljena na začetek mirovnih pogovorov in ponovno vzpostavitev premirja. V spopadih naj bi po besedah armenskih oblasti sodelovali tudi islamistični plačanci iz Sirije, ki naj bi jih na Kavkaz poslali Turki. Turška vlada te očitke zavrača, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je Francijo, ZDA in Rusijo pozval, naj se ne vmešavajo v konflikt. Po njegovih besedah te države, ki sicer skupaj z obema sprtima stranema sestavljajo tako imenovano skupino Minsk znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v preteklih 30 letih niso storile ničesar za razrešitev konflikta in so spor le pometle pod preprogo. Skupino so ob izbruhu vojne na začetku devetdesetih let ustanovili prav z namenom dolgotrajne rešitve vprašanja, a do te še ni prišlo. Armenija je medtem iz Izraela odpoklicala svojega odposlanca, saj naj bi Izraelci z brezpilotnimi bombnimi droni, ki so že udarili armenske cilje v bližini prestolnice Jerevan, oboroževali azerbajdžanske sile. Armenska zračna obramba je sicer včeraj nad svojimi ozemljem sestrelila več brezpilotnih letal. 

Predstavniki držav članic EU pa so na srečanju v Bruslju odpravili težave pri dveh ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Ciprska vlada je namreč prenehala nasprotovati sankcijam proti beloruski vladi, ki so jih blokirali zaradi po njihovem mnenju premilega odziva EU na nedavni spor med Turčijo, Grčijo in Ciprom. Turčija naj bi kršila avtonomno ozemlje Cipra, s tem ko so turška podjetja raziskovala morsko dno v bližini otoka in tam načrtovala črpanje naravnih virov. Na vrhu EU so se zdaj dogovorili, da bodo uporabili novo, tako imenovano dvotirno diplomacijo, za ureditev tega vprašanja. Prvi del načrta je intenzivno diplomatsko posredovanje, v primeru njegovega neuspeha, pa so voditelji predvideli tudi ostrejši odziv, ki vključuje tudi ekonomske sankcije proti Turčiji. 

Odločitev za možnost ostrejšega pristopa je očitno pomirila cirpsko vlado, ki je popustila pri svojem nasprotovanju uvedbi sankcij v drugi zunanjepolitični zadevi, odnosu EU do beloruske vlade. Države EU bodo uvedle nabor sankcij proti osebam blizu beolurskega vrha, da bi vlado spodbudile k sodelovanju z protivladnimi protestniki, ki zahtevajo politične spremembe v državi. Na seznamu sankcioniranih posameznikov zaenkrat še ni Aleksandra Lukašenka, dolgoletnega beloruskega predsednika, katerega nedavne zmage na volitvah države EU ne priznavajo. 

Marljivi pa so bili tudi predstavniki Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki so s predstavniki Evropskega sveta oblikovali in dorekli končen predlog spremembe evropske zakonodaje na področju prevoza potnikov na železnicah. Zakonodaja vsebuje nove predloge za varstvo potrošnikov, poenostavlja pravila in zahteve za odškodnine v primeru zamud in lajša sodelovanje med različnimi nacionalnimi železniškimi omrežji. Komisarka za transport Adina Vălean je ob sprejetju poudarila, da nova zakonodaja povečuje zaupanje med potniki ter prevozniki in izboljšuje potniški prevoz z vlakom. Po novih pravilih bodo železnice morale potnikom ob zamudah povrniti del potnih stroškov po podobnem sistemu kot prevozniki v evropskem letalskem prometu. A organizacije za varstvo potrošnikov so do nove zakonodaje kritične, saj po njihovih besedah ne gre dovolj daleč v varstvu pravic potrošnikov, Evropska komisija pa je z njenim sprejetjem zamudila priložnost za spodbuditev potovanj z železnico, ki so najprijaznejša oblika potovanja na dolge razdalje. Najbolj jih moti širok obseg okoliščin, zaradi katerih bi se železnice lahko izognile plačevanju omenjenih odškodnin, ki na primer vključujejo poškodbe infrastrukture.

Spcializirano državno tožilstvo v Ljubljani je včeraj zaradi domnevno spornega trgovanja z nepremičninami vložilo obtožnico zoper tri osebe, med katerimi je tudi trenutni predsednik slovenske vlade Janez Janša. Janša, predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar naj bi koruptivno delovali pri prodaji zemljišča v Trenti in trisobnega stanovanja v Ljubljani. Janez je parcelo v Triglavskem narodnem parku, ki je dostopna le preko brvi čez Sočo, leta 1992 kupil za 350 tisoč tolarjev. Leta 2005 jo je nato za 31 milijonov tolarjev oziroma 130 tisoč evrov, kar je tudi ob upoštevanju inflacijskih gibanj več kot desetkratnik cene, ki jo je zanjo plačal, prodal podjetju Eurogradnje. Le dva meseca pozneje je bila parcela za 150 tisoč evrov prodana podjetju Imos. Prav tako leta 2005 je Imos Janezu Janši prodal tudi trisobno stanovanje v Ljubljani, za katerega je ta plačal 230 tisoč evrov. 

Po mnenju tožilstva je to vsoto lahko poravnal zgolj zaradi višine kupnine, ki jo je prejel za parcelo v Trenti v presežni višini približno 100 tisoč evrov. Ob stečaju podjetja Imos je tržna cenilka parcelo ocenila na 17 tisoč evrov, na dražbi je cena narasla na 30 tisoč evrov, ko je večina dražiteljev odstopila. Ostalo je le nekaj dražiteljev, ki so ceno nato dvignili nad 120 tisoč evrov, po mnenju tožilstva z namenom upravičenja visoke kupnine, ki jo je prejel Janša.

Ravno ob pravem času pa je novelo zakona o delovanju protikorupcijske komisije očitno sprejel tudi odbor za pravosodje državnega zbora, kjer je novela dobila podporo prav vseh poslanskih skupin. Ključna novost v noveli je razmejitev pristojnosti med policijo in KPK, ki naj bi zdaj opravljala predvsem nekakšno preventivno vlogo. Novelo in njeno vsebino komentira predsednik KPK Robert Šumi.

izjava

Po njegovem mnenju je bila do zdaj težava tudi v javni percepciji vloge komisije.

izjava

Minister za okolje Andrej Vizjak je s holdingom Slovenske elektrarne podpisal koncesijsko pogodbo za izgradnjo novih hidroelektrarn v Zasavju. Nove elektrarne bodo zgradili v Suhadolu, Renkah in Trbovljah. Po besedah ministra bodo 350-milijonsko investicijo pospremili številni infrastrukturni projekti, ki bodo olajšali življenje prebivalcev Zasavja. Proti podpisu pogodbe je med dogodkom protestiralo tudi manjše število nasprotnikov projekta, a minister je prepričan, da velika večina prebivalcev podpira izgradnjo elektrarn. Kot dokaz za to je navedel dejstvo, da je projekt v občinskih svetih zasavskih občin podprlo več kot 90 odstotkov svetnikov.