Emmanuel Macron se bo boril proti lažnim novicam. V novoletnem nagovoru je napovedal sprejem ukrepov v ta namen. Dejal je, da lahko le močna zakonodaja obrani liberalno demokracijo. Glavna predvidena sprememba je možnost hitrejšega odzivanja na lažne spletne vsebine. Sodniki bodo predvidoma lahko bodisi zbrisali sporno vsebino ali onemogočili dostop do nje. Po Macronovih besedah ne gre za kršitev svobode govora, saj bodo ukrepi v uporabi le v času volilne kampanje. Macron je v času francoskih volitev, ki so potekale maja, ostro kritiziral medije, ki jih na Zahodu financira Rusija, in jih obtožil širjenja lažnih novic.

Veljati je začela nova Direktiva o trgih finančnih instrumentov, ki prinaša spremembe pri delovanju finančnih trgov Evropske unije. Namen direktive je doseganje večje transparentnosti pri trgovanju in omejevanje goljufije. Celotno trgovanje naj bi potekalo elektronsko, kar omogoča lažji nadzor. To pomeni konec klasičnega telefonskega trgovanja, pri katerem je posrednik naročila sprejemal ali oddajal prek telefona. Direktiva je bila sicer dogovorjena že leta 2014, po skoraj sedmih letih usklajevanj. Gre za dokument, ki skupaj z dopolnjujočo Uredbo o trgih finančnih instrumentov obsega kar 1,4 milijona določb. Ravno kompleksnost vsebine je najverjetneje razlog, da je direktivo v svoj nacionalni red do sedaj preneslo le 11 od 28 članic Evropske unije. Slovenije ni med njimi.

Strokovnjaki za digitalno varnost ameriškega internetnega velikana Google so v študiji, ki je pred objavo ušla v medije, odkrili tri varnostne luknje, ki so povezane z napakami računalniških procesorjev. Svoje ugotovitve so že pred časom sporočili proizvajalcem procesorjev in razvijalcem operacijskih sistemov, a poročilo je bilo razkrito, še preden so bile ranljivosti zakrpane. Prva luknja prizadene skoraj vse moderne procesorje, tudi tiste v pametnih telefonih. Napadalcu omogoča vstop v delovni spomin operacijskega sistema. Napake je mogoče relativno enostavno popraviti v kodi operacijskega sistema, kjer so shranjena tudi varnostna gesla. Microsoft je napovedal, da bo v prihodnjih dneh avtomatično posodobil operacijske sisteme Windows 10, varnostni popravki pa so pripravljeni tudi za operacijske sisteme Linux in MacOS. Druga in tretja varnostna luknja zadeva procesorje AMD in pa predvsem procesorje proizvajalca Intel, ki so sicer daleč najbolj pogosti. Zloraba teh napak je precej bolj zahtevna, hkrati pa je precej bolj zahtevno tudi krpanje teh varnostnih napak. Ker bo potrebno v programski opremi popraviti napake, ki izhajajo iz zasnove procesorjev, bo to s seboj prineslo tudi nekaj odstotkov zmanjšane zmogljivosti procesorja.

Nekdanjega namestnika generalnega direktorja turške državne banke Halkbank Mehmeta Hakana Atilo je ameriško sodišče v New Yorku spoznalo za krivega pomoči Iranu pri kršenju ameriških sankcij. Kazen bo izrečena 11. aprila. Atila je vodil finančno shemo, v okviru katere je Iran nafto in plin prodajal za zlato. Pri tem je sodeloval z Rezo Sarrabom, iransko-turškim trgovcem z zlatom. Ta je med sojenjem povedal, da je za zagotavljanje nadaljnjega delovanja sheme nekdanjemu turškemu finančnemu ministru leta 2012 plačal 43 milijonov evrov podkupnine. Za nezakonito ravnanje naj bi vedel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Sojenje je še poslabšalo napete diplomatske odnose med ZDA in Turčijo. Erdogan je ameriškega predsednika Donalda Trumpa celo pozval, naj ustavi preiskavo. Turško zunanje ministrstvo se je na obsodbo odzvalo z nasprotovanjem domnevnega vmešavanja ameriškega sodišča v notranje zadeve Turčije.

Predsednik etiopske vlade Hailemariam Desalegn je napovedal, da bo država izpustila vse politične zapornike in prenehala s sodnimi postopki proti njim. Zaprt bo tudi najslavnejši zapor Maekelawi. Odločitev vlade, ki je na oblasti že od leta 1991, je povezana s protivladnimi protesti, ki so se iz provinc  Oromia in Amhara začeli širiti po državi. V ozadju protivladnih protestov so nasprotja med etničnimi skupinami, predvsem med največjo skupino Oromo in vladajočo elito, ki izhaja iz ljudstva Tigraj.

Kosovsko sodišče je zaradi uporabe solzivca na seji in posledično motenja dela parlamenta na pogojno zaporno kazen obsodilo 4 poslance. Poslanci leve stranke Samoodločba, so brez dovoljenja uporabili solzivec in zmotili delo parlamenta. Poleg omenjenih štirih na sojenje zaradi uporabe solzivca čaka še 11 drugih poslancev. Na osemletno zaporno kazen je bil zaradi napada z granato novembra lani obsojen še en poslanec iste stranke. Opozicijski poslanci sicer že od leta 2015 z uporabo solzivca, žvižganjem in metanjem steklenic z vodo redno motijo delo parlamenta. Razlog za to je sporazum o meji s Črno goro. Ta po mnenju omenjenih poslancev del kosovskega ozemlja odstopa sosedi. Sprejem sporazuma je predpogoj za vzpostavitev brezvizumskega režima za kosovske državljane za potovanje po schengnu.

Pogajanja z Vlado Republike Slovenije po gasilcih zahtevajo tudi cariniki, pazniki in vojaki. Vlada je namreč danes potrdila dogovor s poklicnimi gasilci in bo v petek podpisala stavkovni sporazum. Stavkovni odbor sindikatov državne uprave, v katerem so med drugim združeni Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo ter Sindikat vojske, obrambe in zaščite, je predsednika vlade Mira Cerarja in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pozval, naj vlada pristopi k pogajanjem. Smatrajo namreč, da bo dogovor z gasilci vplival na vrednotenje delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, ki jih zastopajo. Glede tega od vlade pričakujejo pojasnilo. Za 24. januar so sindikati, združeni v stavkovni odbor sindikatov državne uprave, sicer napovedali stavko.

Off je pripravila vajenka Pia.