Kurdske sile so razglasile zmago nad džihadisti Islamske države v bitki za sirsko mesto Kobane. Kurdske Enote narodne samozaščite in njihovi sonarodnjaki iz Iraka, Pešmerge, naj bi ob izdatni zračni podpori zahodne protiislamske koalicije pod vodstvom Zdrženih držav Amerike v zadnjih urah pregnali sunitske skrajneže iz mesta, so sporočili kurdski voditelji in Sirski observatorij za človekove pravice. Po začetni previdnosti so kurdski vojaški uspeh potrdili tudi predstavniki ameriške vojske in čestitali tako imenovanim prijateljskim silam. Nekaj manjših bojev naj bi potekalo le še na vzhodu Kobaneja. Umik sunitskih skrajnežev naj bi potekal precej neorganizirano, pri čemer naj bi Kurdom prepustili večje količine lahkega orožja in nekaj težke oborožitve. Več o trenutni situaciji u Kobaneju pove tamkajšni kurdski borec Murat:

Izjava se nahaja v posnetku.

Izguba Kobaneja bi za Islamsko državo pomenila hud strateški in simbolični udarec. V ofenzivi, ki so jo začeli 16. septembra lanskega leta, so skušali zaokrožiti obsežno osvojeno ozemlje ob sirsko-turški meji, pri čemer so do sedaj izgubili več kot 1.000 borcev, samo med večerajšnim umikom okoli 30. Zasege orožja potrdi tudi Murat:

Izjava se nahaja v posnetku.

Nadaljujemo s prizadevanji za mir v Libiji. V švicarski Ženevi so se sestali predstavniki sprtih libijskih frakcij in milic pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki se skušajo dogovoriti o oblikovanju vlade narodne enotnosti v državi, ki čedalje bolj tone v kaos. Pogovori naj bi bili konstruktivni in plodni, čeprav potekajo brez uradne udeležbe ene od najmočnejših frakcij zavezništva milic, Fajr Libia, ki so lansko poletje prevzele nadzor nad prestolnico Tripoli.

Argentinska predsednica Cristina Fernandez je napovedala, da bo v kratkem parlamentu predložila predlog o razpustitvi argentinske obveščevalne službe. Za ta korak se je odločila, ker naj bi prav nekateri obveščevalci zagrešili nedavni umor tožilca Alberta Nismana, ki je preiskoval teroristični napad na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, v katerem je umrlo 85 ljudi.

Tožilec je bil ubit 18. januarja, le nekaj dni po tem, ko je obtožil predsednico Fernandez, da skuša prikriti sodelovanje iranske tajne službe v terorističnem napadu, za kar naj bi v zameno Iran sklenil ugoden trgovinski sporazum z Argentino. Predsednica se s to potezo očitno skuša oprati kritik in obtožb o vpletenosti pri umoru tožilca ter obrzdati argentinsko tajno službo, ki pogosto deluje brez nadzora kot država v državi.

Ostajamo v Latinski Ameriki. V Hondurasu je parlament zavrnil predlog predsednika Juana Orlanda Hernándeza o ustanovitvi posebne vojaške policije, ki bi poleg vojske in policije postala tretja varnostna sila v državi. Kljub zavrnitvi je desnosredinski predsednik napovedal, da ne bo obupal nad svojimi prizadevanji za krepitev represivnega aparata, in bo predlog poslal v presojo državljanom na referendumu.

Nadaljujemo v Indiji, kjer obisk ameriškega predsednika Baracka Obame očitno uspešno poteka. S svojim indijskim kolegom, Narendrom Modijem, sta se dogovorila o krepitvi vezi na obrambnem področju in sodelovanju pri investicijah v indijski sektor jedrske energije. Modi je pristal, da bo umaknil določbe, ki so preprečevale ameriškim podjetjem gradnjo jedrskih reaktorjev v Indiji, kar bo omogočilo milijardne investicije. Na obrambnem področju naj bi sklenili desetletni sporazum o sodelovanju, ki vključuje tudi skupni razvoj vojaških brezpilotnih zračnih plovil. Združene države Amerike sicer vidijo Indijo in njeno ogromno tržišče kot pomembno regionalno protiutež Kitajski, vendar vsaj do nastopa Modija Indija ni pristajala na brezpogojno sledenje politični liniji Washingtona.

Svet se spominja 70. obletnice osvoboditve uničevalnega koncentracijskega taborišča Auscwitz, v katerem je nacistična Nemčija umorila skoraj 1.500.000 ljudi, večinoma judovskega porekla. Brez političnih nesoglasij tudi tokrat ni šlo, saj Poljska, ki gosti komemorativno ceremonijo, zaradi strahu pred notranjepolitičnimi nesoglasij in najverjetneje tudi pod vplivom zunanjepolitičnih namigov, ni povabila ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki vodi naslednico osvoboditeljice taborišča, Sovjetsko zvezo.

Predvolilne obljube srbskega premierja Aleksandra Vučića o odločnem boju proti korupciji očitno le niso bile tako iz trte zvite. Srbski minister za notranje zadeve, Nebojša Stefanović, je oznanil, da so varnostni organi izvedli uspešno akcijo, v kateri so aretirali več oseb, obtoženih korupcije in finančnih malverzacij. Med aretiranimi naj bi bili pomembni predstavniki raznih srbskih političnih strank, lokalni politični veljaki in ljudje iz gospodarstva.

Skupina Državljani proti razprodaji je napovedala organizacijo shoda proti razprodaji državnega premoženja. Več o tem Izidor, član skupine:

Izjava se nahaja v posnetku.

Kako naš sogovornik ocenjuje dosedanje delo komisije:

Izjava se nahaja v posnetku.

Zveza društev rejcev govede lisaste pasme je v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede organizirala strokovni posvet o lisastem govedu. Več o omenjeni pasmi nam pove Jože Smolinger, strokovni tajnik posveta:

Izjava se nahaja v posnetku.

Zakaj pa je lisasta pasma tako pomembna za slovensko kmetijstvo?

Izjava se nahaja v posnetku.