Po sedmih letih delovanja je komisija za preiskavo britanske vloge v invaziji na Irak leta 2003 objavila svoje zaključke.  V njih navaja, da poročila obveščevalnih služb niso potrjevala prisotnosti orožja za množično uničevanje v Iraku s tako gotovostjo, kot je to v javnosti predstavljal takratni britanski premier Tony Blair. Poleg tega naj bi obveščevalne službe jasno opozarjale na možnost notranjega kolapsa Iraka, povečanja regionalne nestabilnosti in jačanja Al Kaide. Teh opozoril vlada ni ustrezno upoštevala, priprave na razmere po invaziji pa naj bi bile popolnoma neprimerne. Čeprav presoja legalnosti invazije ni bila v pristojnosti komisije, pa ta vseeno ocenjuje, da je bila pravna podlaga daleč od zadovoljive in da je bila invazija na Irak stvar izbire in ne nuje, saj možnosti mirne rešitve spora niso bile izčrpane.

Palestinska oblast je napovedala prekinitev sodelovanja s tako imenovano četverico, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Rusija, Evropska unija in Združeni narodi, njen cilj pa je iskanje rešitve za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Prekinitev sodelovanja prihaja po petkovi objavi poročila četverice o izraelski gradnji naselbin na zasedenih ozemljih. Palestinska oblast je mnenja, da poročilo nepravično enači nasilje s strani okupiranih Palestincev in izraelskih okupatorjev. Poročilo je sicer obsodilo gradnjo izraelskih naselbin na okupiranih ozemljih, hkrati pa jih ni jasno razglasilo za nelegalne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu nadaljuje z obiskom v vzhodni Afriki. Po Ugandi in Keniji bo v prihodnjih dveh dneh obiskal še Ruando in Etiopijo. V Keniji je obljubil izmenjavo obveščevalnih podatkov v boju proti islamističnim skupinam, predvsem somalijskemu Al-Šababu. V Etiopiji, ki je prejšnji teden začela enoletni mandat v Varnostnem svetu Združenih narodov, pa bo na dnevnem redu bržkone predvsem etiopska podpora izraelskim interesom v tem organu.

V vzhodno Afriko se odpravlja tudi indijski premier Narendra Modi. Obiskal bo Mozambik, Južnoafriško republiko, Kenijo in Tanzanijo. Modi, ki je na volitvah zmagal na podlagi obljub o hitrejšem zagonu gospodarstva, po neuspehu liberalnih reform na domačem terenu stavi na obiske na tujem, s katerimi skuša privabiti tuje investitorje in zagotoviti investicije indijskih podjetij v tujini. Za slednje sta vzhodna in južna Afrika ploden teren. V tamkajšnjih bivših britanskih kolonijah namreč živi precej vplivna indijska diaspora, v nekaterih sektorjih, med drugim v telekomunikacijah, pa so indijska podjetja med vodilnimi.

V Zimbabveju poteka stavka učiteljev in zdravnikov. Stavka je posledica napovedane zakasnitve izplačila plač uslužbencem javnega sektorja. Stavka prihaja med tem, ko se policija sooča tudi z množičnimi protesti delavcev v transportu zaradi dviga davščin. Na meji z Južnoafriško republiko na jugu države pa so prejšnji teden potekali protesti zaradi prepovedi uvoza dobrin, ki jih je vlada uvedla zaradi pomanjkanja rezerv tujih valut.

V Evropo. Evropski parlament je potrdil ustanovitev Evropske obalne in mejne straže. Ta bo opravljala naloge, ki se trenutno izvajajo v okviru misije Frontex, imela pa bo nekatera dodatna pooblastila. Stražo bo sestavljala samostojna enota 1.500 pripadnikov represivnih organov, v katero bodo države članice obvezane prispevati tako ljudi kot opremo. Če posamezna država članica ne bo sposobna zajeziti večjega pritoka migrantov, bo Evropski svet lahko tja napotil enote obalne in mejne straže. Če se država s tako napotitvijo ne bo strinjala, pa bodo sosednje države članice schengenskega območja upravičene do vzpostavitve mejnega nadzora.

Prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado bodo morali pred uveljavitvijo potrditi tudi nacionalni parlamenti držav članic Evropske unije. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je prejšnji teden predlagal, da bi sporazum potrdila le Evropska komisija in Evropski parlament, kar pa je naletelo na nasprotovanje Francije in Nemčije.

Francoska vlada je v postopku sprejema reforme delovne zakonodaje ponovno uporabila ustavno določilo, ki ji omogoča sprejem zakona mimo spodnjega doma parlamenta. Določilo, ki je bilo prvič uporabljeno pred slabima dvema mesecema, vladi omogoča, da o zakonodaji razpravlja le zgornji, ne pa tudi spodnji dom parlamenta. Po razpravi v zgornjem domu in predlaganih amandmajih bi moral zdaj zakon ponovno romati v spodnji dom, a se to ne bo zgodilo. Poslanci lahko zakon ustavijo le z izglasovanjem nezaupnice vladi, kar pa bo težko dosegljivo.

Francoska parlamentarna komisija, zadolžena za preiskavo pomanjkljivosti v francoskih obveščevalnih strukturah po lanskoletnih napadih v Parizu, je objavila priporočila. Med njimi je tudi združitev šestih francoskih obveščevalnih agencij, ki delujejo vsaka zase in odgovarjajo različnim ministrstvom, v eno agencijo, neposredno odgovorno premierju. Razdrobljenost obveščevalcev naj bi bila namreč eden izmed razlogov za neuspeh pri preprečitvi napadov. Do podobnega zaključka so po napadih septembra 2001 prišli tudi v Združenih državah Amerike, kjer so ustanovili funkcijo nacionalnega obveščevalnega direktorja. A inercija se je izkazala za premočno in omenjena funkcija je v dobršni meri le simbolična, obveščevalne agencije pa še vedno delujejo pretežno vsaka zase.

Slovenija

Delavci Luke Koper so prekinili blokado pristanišča in od včeraj zvečer delujejo po običajnem urniku. Kljub temu sporočajo, da se njihov boj nadaljuje. Po včerajšnjem protestu v Kopru, na katerem se je zbralo več kot tisoč ljudi, je za jutri napovedan tudi protest v Ljubljani. Zahtevajo odstop ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje.

Zbor bo ob 18. uri pred vlado.