Juri Prodan, novi energetski minister ukrajinske vlade, naproša podjetja in državljane, naj tratijo manj elektrike. Država se sooča z nezadovoljivo dobavo zaradi pomanjkanja premoga za termoelektrarne. Stanje ni presenetljivo, saj so večino premoga kopali na vzhodu države, kjer se trenutno bije državljanska vojna. Obenem so v sredo zaradi nesreče ustavili enega izmed reaktorjev nuklearke Zaporožje na jugovzhodu države, kar seveda ni pripomoglo k situaciji. Slednje je le bežen oris posledic korporativnega prevzema Ukrajine. O širšem ozadju smo se pogovarjali z ekonomistom Johnom Weeksom. Daljšemu posnetku in ostalim pritiklinam ukrajinske razprodaje pa lahko prisluhnete v današnjem Kultivatorju.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ostajamo v ukrajinski demokraciji evropskega kalibra. Sočasno z nastopom nove vlade se je ustanovilo “Ministrstvo za informacijsko politiko”. Dvomisleči ga kličejo “Minires” oziroma “ministrstvo za resnico”, izhajajoč iz Orwellove kultne knjige “1984”. Namen ministrstva je spopad s tako imenovano rusko propagando, ki oznanja ukrajinskemu režimu neprijetne fakte.

Ruska stran medtem pohitreno sprejema pogodbe o prodaji energentov. Po 25-milijardni pogodbi za izgradnjo plinovoda do Turčije, podpisani na začetku tedna, sedaj sledi pogodba s Slovaško. Sprejet je bil dogovor za naslednjih 15 let, ki zajema dobavo šestih milijonov ton nafte letno.

Organizacija Human Rights Watch opozarja na žalostno zapuščino vojaškega širjenja demokracije v Libiji. Zaradi popolnega razdora oblastnih in varnostnih struktur se naj preneha s prisilnim vračanjem libijskih državljanov v domovino, saj jim ob vrnitvi grozita smrt in podobne neprilike. Human Rights Watch države prav tako poziva k odprtju mej za libijske begunce. Katastrofalna situacija v državi se je pričela z ob zahodni pomoči sprovedeno odstavitvijo Gadafija. Dokončen kolaps pa se je pričel julija, ko so zaradi bojevanja v Tripoliju vse ambasade umaknile svoje osebje. Svojevrsten dosežek je tudi izjava ameriškega generala Davida Rodrigueza, ko govori o obstoju kampov Islamske države na vzhodu Libije.

Bahrajnska opozicijska stranka Al-Wefaq obtožuje vlado, da zatira njeno udejstvovanje. V opoziciji so najeli prostor za strankarski kongres o nedavnih volitvah, ki jih je opozicija bojkotirala. Režim jim je zborovanje prepovedal z razlogom kršitve protokolov. Bahrajnski režim se že od leta 2011 spopada s protivladnimi protesti in obtožbami o kratenju človekovih pravic.

Britanski študenti na protestu v mestu Warwick so se znašli na “trši strani” policijskih palic. Protestirali so zaradi napovedanega višanja šolnin. Predstavniki državne represije so kmalu po prihodu na prizorišče pričeli z nasilnim odstranjevanjem “nepridipravov”.

Množični protesti so se zaradi epidemije policijske brutalnosti in rasnega profiliranja odvijali tudi v ameriškem New Yorku. Mesto Fergusson, kjer se je porota odločila proti kazenskemu pregonu policista, krivega za smrt Michaela Browna, je gostilo le enega izmed mnoštva primerov policijskih umorov. Protesti v New Yorku so posledica smrti, rečeno politično korektno - močneje pigmentiranega Erica Garnerja. Policijska aretacija zaradi Garnerjeve preprodaje cigaret je bila brutalna do te mere, da se je zadušil. Na posnetku njegovega umora se lahko sliši, kako policaje roti, da ne more dihati. Porota je tudi v newyorškem predkazenskem postopku odločila, da odgovorni policist ne bo obtožen.

Kitajska nadaljuje asimetrično oboroževalno tekmo, h kateri spadajo protisatelitske rakete in elektromagnetne bombe. Tokrat so uspešno opravili tretji test nadzvočnega balističnega izstrelka, ki potuje z osemkratno hitrostjo zvoka, s čimer zaobide kakršnokoli raketno obrambo.

Danes je svetovni dan prsti. V luči slednjega je “Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo” izdala poročilo, v katerem opozarja, da je več kot tretjina prsti na zemlji degradirane. Razlogi za stanje so erozija, pomanjkanje hranil, višanje kislosti, onesnaževanje in nespametno kmetovanje. Glede na to, da se za nastanek enega centimetra zemlje lahko potrebuje vse do 1000 let, bo ob nadaljevanju uničevanja leta 2050 primerna za obdelavo le še četrtina prsti glede na količino iz leta 1960.

Državni zbor je sprejel noveli zakona o davku na finančne storitve in zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov. Z noveliranima zakonoma se davčni stopnji na finančne storitve oziroma zavarovalne posle zvišujeta za dve odstotni točki, in sicer iz 6,5 na 8,5 odstotka. Okrepljena davka naj bi v državno malho prinesla 30 milijonov evrov, vlada pa s tem načrtuje izpad dohodka po ukinitvi davkov na bilančno vsoto bank ob koncu tega leta. Novi davčni stopnji pa bosta začeli veljati s pričetkom prihodnjega leta. Davek na finančne storitive, zaradi nepriljubljenosti imenovan tudi davek na položnice, je sicer na predlog takratnega finančnega ministra Janeza Šuštaršiča državni zbor sprejel konec leta 2012.