Beloruska vrhuška se še vedno ukvarja z zabavnim politično–marketinškim dogodkom, ki se je dogajal lanskega julija nad mestom Ivyanets. Švedska državljana v službi takisto švedskega reklamnega podjetja sta z majhnim letalom vzletela v Litvi in nato neovirano vstopila v beloruski zračni prostor, kjer sta nad omenjenim mestom odvrgla na stotine plišastih medvedkov s prodemokratičnimi gesli. Predsednik Aleksander Lukašenko je po daljšem mencanju s priznanjem o avtentičnosti dogodka, ki je požel tudi obilico spletne pozornosti, najprej odstavil dva generala in zagrozil s sestrelitvijo morebitnih nadaljnjih vsiljivcev. Zadnjo potezo pa je sedaj povleklo še vrhovno sodišče, ki je obmejnega stražarja neznanega čina obsodilo na dve leti zapora v strogo varovanem zaporu. Razlog? Revežu ni uspelo zaustaviti letala.

Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Armeniji je dosedanji predsednik Serž Sarkisjan gladko pometel s konkurenco, tako da bo na čelu države ostal vse do leta 2018. Zmagovalec je po razglasitvi rezultatov državljanom polaskal z besedami o enotnosti v odločilnih trenutkih, manj navdušen pa je bil najbližji zasledovalec, nekdanji zunanji minister Rafi Hovanisjanje. Sarkisjana je pozval k priznanju poraza, saj naj bi se na voliščih dogajale številne nepravilnosti, kot so uporaba črnila, ki sčasoma izgine, in dostava provladnih volivcev z organiziranim prevozom. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so volitve v primerjavi s prejšnjimi ocenili kot opazen napredek, a priznali, da dosedanji predsednik ni imel resne konkurence. V predvolilnem času je odmeval tudi poskus atentata na nekdanjega sovjetskega disidenta in zapornika Parujra Hajrikjana.

Politična kriza v Tuniziji se po uboju opozicijskega voditelja Chokrija Belaida nadaljuje, saj je propadel najnovejši poskus oblikovanja tehnokratske vlade. Avtor takšnega načrta, premier Hamadi Jebali, ni uspel pridobiti podpore kolegov v vladajoči islamistični stranki Ennahda, v kateri premier sicer predstavlja zmernejšo strujo. Jebali je že pred tem zagrozil z odstopom, če ga njegova stranka ne bo podprla, vseeno pa se o tem zaenkrat še noče izreči. K temu so verjetno pripomogle na včerajšnjih pogajanjih izrečene želje prisotnih predstavnikov strank, naj ostane na položaju, in indici, da naj bi bilo vendarle doseženo precejšnje soglasje o naslednjem poskusu oblikovanja vlade. Ta naj bi bila sestavljena iz tehnokratov in politikov.

Essam Haddad, vplivni svetovalec egiptovskega predsednika Muhameda Mursija, je v odzivu na potopitev palestinskih predorov med Egiptom in Gazo zatrdil, da njegova država ne bo tolerirala tihotapljenja orožja skozi sistem predorov. Egipt naj bi bil v skrbeh predvsem zaradi dogajanja na območju Sinaja, kjer je bilo avgusta ubitih šestnajst egiptovskih obmejnih vojakov, v zadnjem času pa naj bi bilo zaseženih več kosov težkega orožja. Egipt trdi, da so nekateri od avgustovskih napadalcev prišli na Sinaj iz Gaze skozi predore, kar pa je palestinska stran zanikala. Haddad je opozoril, da je Izrael v zadnjem času precej omilil več kot sedem let trajajočo blokado Gaze, hkrati pa je tudi Egipt sprostil mejo za pretok gradbenega materiala. Navkljub ogorčenju Palestincev zaradi potopitve predorov naj bi bili odnosi med Hamasom, vladajočim gibanjem v Gazi, in ideološko sorodno Muslimansko bratovščino, ki je trenutno v Egiptu na oblasti, po Haddadovih besedah dobri. Dodal pa je, da bo Egipt še naprej spoštoval mirovni dogovor z Izraelom iz leta 1979, pa četudi po spremembi oblasti v Egiptu še ni prišlo do srečanja predstavnikov obeh držav na najvišjem nivoju.

Kriminalnemu podzemlju se je včeraj zvečer na bruseljskem letališču posrečil „protikrizni ukrep“ znatnega obsega. Po poročanju medijev naj bi oboroženi neznanci z dvema voziloma predrli ograjo letališča in napadli vozilo za prevoz dragocenosti v trenutku, ko se je tovor nalagal na letalo, namenjeno v Zürich. Takoj po ropu so se pojavile neuradne informacije, da jim je brez izstreljenega naboja uspelo ukrasti zlato in diamante v skupni vrednosti tristo petdeset milijonov evrov, najnovejši neuradni podatki pa vendarle navajajo za tristo milijonov manjšo številko.

Zaradi ostrih kritik, ki so se usule na ameriškega spletnega trgovca Amazon po predvajanju dokumentarnega filma o zastraševanju njihovih sezonskih delavcev v nemških distribucijskih centrih, je Amazon prekinil sodelovanje z inkriminirano nemško varnostno službo Hess. Ta si glede na vsebino filma ne deli samo imena z nekdanjim nacističnim veljakom Rudolfom Hessom, ampak je tudi pri izbiri uniform posegla po izboru, smrdečem po nacističnih časih. Varnostniki so začasne delavce iz Madžarske, Poljske, Španije in drugih držav zastraševali, jih nenehno opazovali in vstopali v njihove zasebne začasne bivalne prostore, ki jim jih je zagotovil delodajalec. Iz Amazona so sporočili, da so se za prekinitev sodelovanja z varnostno službo odločili zaradi spoštovanja ničelne stopnje tolerance do diskriminacije in zastraševanja, bolj verjetno pa je, da jih je k temu prisilil hud pritisk javnosti. Na družabnih omrežjih so se tako že pojavili pozivi k bojkotu spletnega velikana.

Bosansko–hercegovske oblasti so med kontrolo uvoza mleka zaradi nedovoljene prisotnosti aflatoksina zavrnile dve pošiljki mleka iz Slovenije. Gre za mleko Ljubljanskih mlekarn in surovo mleko kranjske kmetijske zadruge Sloga. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da so v stikih s pristojnimi organi Bosne in Hercegovine in da proučujejo, kakšno notranjo kontrolo izvajata oba proizvajalca. Poleg pošiljk slovenskega mleka so bosanske oblasti ustavile tudi uvoz pošiljk mleka iz Srbije, Madžarske in Nemčije. Aflatoksini so sicer naravno prisotni mikotoksini z zelo rakotvornimi lastnostmi.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so se odzvali na letošnje poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o strukturnih reformah za okrepitev gospodarske rasti. V poročilu OECD Sloveniji priporoča še bolj ambiciozno pokojninsko reformo, manjšo zaščito redno zaposlenih, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju razlik na trgu dela, skrajšanje odpovednih rokov in odpravo ovir pri individualnem odpuščanju delavcev, za nameček pa naj bi se tudi odpravila posebna obravnava študentskega dela. Minimalna plača v Sloveniji je po mnenju OECD-ja visoka, rast plač pa prehitra. Kaj o priporočilih meni Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov?

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje.

Stranka Socialnih demokratov bo predstavila interpelacijo zoper ministra za izobraževanje Žigo Turka. Bistveni razlogi za ta korak naj bi bili po mnenju čelnika stranke Igorja Lukšiča razgrajevanje javnega šolstva, razgrajevanje pogojev za delo na področju visokega šolstva, razgrajevanje športa in zanemarjanja kulture. Socialni demokrati sedaj pričakujejo odgovore ostalih strank na povabilo k sopodpisu interpelacije. Vodja poslancev Državljanske liste Rihard Braniselj je včeraj dejal, da so začudeni nad tako potezo Socialnih demokratov. Po njegovem mnenju je namreč največja težava te vlade premier.