Izraelsko vojaško letalstvo je izvedlo zračni napad na sirske vojaške tarče na območju Golanske planote, mejne regije na jugozahodu Sirije, ki je pod zasedbo Izraela od leta 1967. Napad naj bi bil povračilo Siriji po tem, ko je v obstreljevanjih na planoti umrl izraelski najstnik, ob tem pa ni znano, ali je za incident odgovorna sirska režimska vojska ali katera od uporniških skupin. Kar pa očitno ne zanima uradnih predstavnikov Izraela, ki Sirijo obtožujejo namernega napada.

Egiptovsko sodišče je spoznalo za krive tri novinarje Al Džazire v obsodbi, ki jim očita lažnivo poročanje in pomoč Muslimanski bratovščini. Po mnenju opazovalcev je obtožba neutemeljena, sam proces pa naj bi bil že začet z namenom končne obsodbe. Montirno sojenje, ki je zajelo 20 obtožencev, je v mednarodni javnosti sprožilo precejšnje ogorčenje in skrbi glede vse bolj avtoritarne narave omejevanja medijske svobode v tej nestabilni državi. Obtožene novinarje in skupino študentov, ki naj bi bili z njimi v stiku, sedaj čaka zaporna kazen od sedem do deset let.

Po poročanjih iz Iraka sunitska vojska, združena pod skupino Islamska država Iraka in Levanta, napreduje po državi. Islamistična skupina naj bi zajela mesta Anah, Qaim, Rawah v obsežni provinci Anbar. Največjo grožnjo za iraško vojsko pomeni ravno zajetje mest, ki ležijo na reki Evfrat in pomenijo nevarnost napada na jez v mestu Haditha, kar bi resno ogrozilo električno dobavo regiji, ob možnem poškodovanju infrastrukture pa nevarnost poplav. Iraško vojaško poveljstvo je zato že poslalo dva tisoč vojakov, da zavarujejo območje.

Uspeh sunitskih upornikov je spodbudil vse večjo napetost med glavnima islamskima skupinama v državi. Iraški šiiti so začeli z izkazovanjem svoje moči na javnih zborovanjih v predelih države, ki še ostajajo pod nadzorom uradnih oblasti. Tako se je na poziv verskega vodje Moqtada al-Sadra v predmestju zbralo več sto oboroženih mož, sicer pripadnikov milice Mahdi, ki naj bi štela 100.000 gorečih bojevnikov. Ob vse bolj grozečem dogajanju pa se iraška oblast pod vodstvom premierja Nouria el-Malikija sooča še z notranjimi trenji. Njegovi stranki po aprilski zmagi na volitvah še vedno ni uspelo oblikovati vlade, vse več nasprotovanja pa je deležen znotraj šiitskega zavezništva.

V boju z uporniškimi milicami je uspešnejša jemenska oblast. Ta je prišla do sporazuma o prekinitvi ognja s šiitskimi uporniki po tem, ko je varnostnim silam, združenim z oboroženimi pripadniki lokalnih plemen, uspelo zaustaviti njihovo napredovanje proti glavnemu mestu Sanaa. Končanju spopadov naj bi sledile bolj uravnotežena razdelitev vodilnih mest tako v državni kot v vojaški oblasti ter preiskave smrti pripadnikov uporniškega gibanja Houthui, ki naj bi padli v spopadih s policijo v prestolnici.

Nadaljujemo z novicami ljudskih milic, tokrat iz Ukrajine. Iz mesta Ilovaisk v obmejni regiji Doneck poročajo o napadu na tovorni vlak v lasti Ruskih železnic. Potem ko naj bi ta zapeljal na minirano železnico, je eksplozija iztrila 14 vagonov, v incidentu pa naj ne bi bilo človeških žrtev. Čeprav sta s preteklim petkom začela veljati mirovni načrt za umiritev razmer in začasna prekinitev ognja s strani ukrajinske vojske, se spopadi očitno še ne ohlajajo. Po besedah premierja samorazglašene republike Doneck Alexandra Borodaija naj ukrajinski vojaki ne bi spoštovali mirovne obljube in nadaljevali z obstreljevanjem Slavianska.

Vse glasnejši pozivi po samoodločbi in demokratizaciji odločanja prihajajo iz Hongkonga, kjer meščani zahtevajo svoj glas pri imenovanju mestnih oblasti. Te so trenutno izvoljene s strani 1.200-članskega komiteja, ki ga večinoma sestavlja kitajska elita, kar pa državnim oblastem v Pekingu efektivno omogoča, da ohranjajo nadzor nad mestom. Meščani te bivše britanske kolonije so zaradi ignorance oblasti organizirali neuradni referendum, na katerem lahko zainteresirani volijo glede implementacije demokratičnih sprememb. Takšen poziv morda ne bi pomenil grožnje, če bi ušel mimo ušes javnosti, vendar se je ta odzvala, svoj glas pa naj bi do sedaj oddalo že 700.000 prebivalcev, več kot polovica prek mobilne aplikacije. Uradne oblasti ostajajo previdne in označujejo ta samoorganizirani referendum za politično farso.

Malezijsko zvezno sodišče je zavrnilo zahtevo kristjanov, da bi za označevanje svojega boga še naprej uporabljali besedo alah. Začetek sodnega spora izvira iz leta 2007, ko je malezijska vlada odločila, da je dotična zveza črk omejena za uporabo le v islamski veroizpovedi in je tako za ostale postala prepovedana. Besedo alah namreč uporabljajo tudi neislamski verniki pri klicanju svojih božanstev, zato jim odločitev sodišča v tej sicer večinsko muslimanski državi ni po godu.

Potem ko je albanska policija v preteklem tednu napadla in po petih dneh vzpostavila nadzor nad vasjo Lazarat, kjer poteka največja proizvodnja marihuane na stari celini, so uradniki sporočili izkupiček operacije. Policija je v akciji zasegla 39 ton te nelegalne substance, uničenih je bilo 112.000 sadik, ob racijah pa so zaplenili več kot sto kosov strelnega orožja, večinoma avtomatske puške, med drugimi tudi raketne metalce. V spopadih je uspelo varnostnim organom aretirati 21 oseb, roki pravice pa je uspelo ubežati tako imenovanim “lazaratskim šefom”, ki so pravočasno zapustili to zeleno komuno.

V Sloveniji kar dve tretjini populacije uporabljata dopolnilne metode zdravljenja. Odločitev za metodo zdravljenja je morda pravica pacienta, vendar se to  nikakor ne odraža v slovenskem zdravstvenem sistemu. Na temo uvedbe integrativne medicine in dialoga med zdravniki in zdravilci poteka okrogla miza, ki jo organizira sekcija refleksoterapevtov pri Gospodarski zbornici Slovenije, z naslovom Zdravilstvo jutri. Več o tej problematiki generalni sekretar Združenja za integrativno medicino Bruno Sedevčič.

Izjava je v posnetku

Kako pa se problema lotevajo zdravstvene zavarovalnice, nadaljuje Sedevčič.

Izjava je v posnetku