Poročilo Organizacije združenih narodov sporoča, da je Eritreja zmanjšala svojo podporo uporniški somalijski skupini Al-šabab, ki je domnevno povezana s celico Al-kaide. Vendar še vedno ostaja dejstvo, da Eritreja krši resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in ima destabilizacijski vpliv v regiji afriškega roga. Varnostni svet je leta 2009 uvedel embargo na vzhodnoafriško državo Eritrejo, ker je domneval, da njena vlada zagotavlja finančna sredstva za skupino al-Šabab. Nadzorna skupina Varnostnega sveta sedaj pravi, da podpora Eritreje oboroženi opozicijski skupini v Somaliji slabi, kar je posledica naraščajočega trenja med vladnimi organi v eritrejski prestolnici Asmari in vodstvom al-Šababa. Varnostni svet v poročilu pravi, da seveda obstajajo tudi možnosti, da eritrejske oblasti somalijskim oboroženim opozicijskim silam še vedno zagotavljajo finančne ali druge oblike pomoči, vendar pa to zaenkrat ne vzbuja prevelike bojazni v nadzorni skupini Varnostnega sveta.

General David Hook, vodja Natove vojaške sile, delujoče v Afganistanu, je dejal, da je več kot 5.000 nekdanjih talibanskih vojakov  predalo orožje in da naj bi bilo na splošno vse več takšnih, ki so se pridružili programu za ponovno vključevanje v mir. Po njegovem mnenju se je število talibanskih upornikov, ki so se pridružili programu za mir, od konca lanskega leta s 4.000 povečalo na 4.946. Genral Hook je še dejal, da je 600 nekdanjih talibanskih borcev v procesu presoje za upravičenost za vključitev v mirovni progam, ki se je začel oktobra leta 2010. Program določa, da se vsakemu izmed nekdanjih bojevnikov v treh mesecih izplačuje 360 dolarjev, da bi jim olajšali povratek v normalno življenje.

Odvetniki Bradleyja Manninga, ki še ni priznal predaje zaupnih dokumentov spletni strani Wikileaks, so vojaško sodnico Denise Lind prepričevali, da je najhujša točka obtožnice proti vojaku nesmiselna. Obtožnica zajema 22 točk na čelu z obtožbo o pomoči sovražniku, zaradi katere Manningu grozi dosmrtni zapor. Odvetnik David Coombs je tako trdil, da ta točka zanika realnost sodobnega časa. Sodnico pa je pozval, naj si zamisli, kako bi bilo, če bi nekdo, ki ga skrbijo postopki vlade, informacijo predal časopisu, kot je New York Times. Spraševal se je, ali bi bila to pomoč sovražniku, ki ima dostop do New York Timesa? Tožilci na čelu s stotnikom Joeom Morrowom trdijo, da je Manning s predajo dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta Wikileaksu pomagal mreži Al Kaida. Coomb nasprotno trdi, da mora tožilstvo dokazati, da je Manning dokumente predal z zavestnim namenom, da bi pomagal teroristom.

Madžarsko vrhovno sodišče je sledilo razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in razsodilo, da nošenje rdeče zvezde ni kaznivo dejanje. Prav tako je državi naložilo, da mora oškodovancu, nekdanjemu predsedniku zunajparlamentarne Madžarske delavske stranke Janosu Fratanolu, izplačati 4000 evrov odškodnine. Sodišče je tako oprostilo Fratanola obsodbe, da je, ko je imel na zavihku suknjiča pripeto rdečo zvedo, nosil simbol totalitarnega režima. Fratanolo se je pred osmimi leti, natančneje 1. maja leta 2004, kot takratni predstavnik komunistične Delavske stranke na sindikalnem shodu v Pescu in kasnejšem televizijskem pogovoru pojavil z rdečo zvezdo. Sodišče v Pecsu je zaradi tega leta 2007 proti njemu sprožilo kazenski postopek, ki se je končal z obsodbo Fratanola zaradi nošnje tako imenovanega simbola tiranije.

Ministrstvo za finance se sestaja s predstavniki finančnih institucij, kot so Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev, pa tudi predstavniki sindikatov in ekonomskimi strokovnjaki, s katerimi se bo posvetovalo o možnostih za uvedbo davka na transakcije s finančnimi instrumenti. Za mnenje o uvedbi davka na transakcije s finančnimi instrumenti smo vprašali ekonomista Jožeta Mencingerja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Aleksandra in Urh.