Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, je v posebnem zaslišanju pred varnostnim svetom OZN, najvišjim varnostnim telesom v sklopu organizacije, dejal, da vodstvo bosanskih Srbov na čelu z Miloradom Dodikom aktivno razbija federacijo BiH. Po njegovih besedah so »dejanja bosanskih Srbov zastrupila politično ozračje in odrinila reforme v času, ko se država spopada s pandemijo covida-19. Bosna in Hercegovina bi morala biti trdno na poti do članstva v EU, vendar pa del političnih voditeljev odkrito zagovarja razdelitev države in se norčuje iz EU-ja.« Glavni razlog za njegove obtožbe so nedavno sprejeti zakoni in načrti vodstva Republike Srbske, ki predvidevajo prav mirno razdelitev in razpad federacije. Poleg burnega odziva iz Banjaluke in Beograda se je neposredno na srečanju na njegove besede odzvala Rusija, ki je Inzka in njegovo poročilo označila za neuravnoteženo. 

Preveč uravnoteženo pa je novo zasedanje izraelskega parlamenta, kjer dosedanjemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju po tednih pogajanj ni uspelo sestaviti nove vlade. Mandat za sestavo vlade je zato vrnil predsedniku Reuvenu Rivlinu, ki ga bo v naslednjih dneh ponudil največji opozicijski stranki Atid. Če bo njenemu predsedniku Jairu Lapidu uspelo sestaviti novo vlado, bo to pomenilo konec 12-letne vladavine Netanjahuja in njegove desne koalicije. A naloga sestave vlade za Lapida ne bo bistveno lažja od Bibijeve, zato so precej verjeten rezultat ponovne parlamentarne volitve.

V praktično identičnem položaju pa se je znašla bolgarska politika, kjer od aprilskih volitev iščejo mandatarja in vlado. Vodja socialistov, tretje največje stranke v novem parlamentu, Komelia Ninova je namreč napovedala, da bo mandat za sestavo vlade vrnila nemudoma po tem, ko ga bo prejela od predsednika Rumena Radeva. To bo storila zato, ker nobena od treh strank, s katerimi so želeli oblikovati koalicijo, ni pokazala interesa zanjo. Mandat za sestavo vlade so najprej dobili konservativci pod vodstvom trenutnega premiera Bojka Borisova, nato populistična stranka Obstaja takšen narod in nazadnje socialisti. Nobena od treh največjih strank, ki skupaj predstavljajo veliko večino v trenutni sestavi parlamenta, očitno ne želi sodelovati z drugima dvema, zato so tudi v Bolgariji najverjetnejši scenarij nove parlamentarne volitve.

Prebivalce Ruande pa za spremembo ne razburjajo domači politiki in pravniki, ampak tuji. Francoski tožilci so namreč sodišču predlagali ustavitev postopkov zoper vojake, ki naj bi tekom ruandskega genocida leta 1994 opustili svojo dolžnost in na tisoče Tutsijev prepustili mučenju in smrti. Preiskava sodišča in tožilstva je ugotovila, da bi francoska vojska v Ruandi sicer morala biti bolje pripravljena na izbruh nasilja in bi ga lahko predvidela, a da v genocid ni bila neposredno vpletena in ni pomagala pri njegovi izvedbi, kar je za francoska sodišča očitno dovolj za opustitev preiskave. Vlogo Francije, ki je bila zgodovinska zaveznica Hutujev v regiji, je pred kratkim razkrilo poročilo po naročilu francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Poročilo je ugotovilo, da francoske čete v več primerih niso posredovale, da bi zaščitile življenja Tutsijev. Pogosto je bil razlog za to dejstvo, da so poveljniki poskušali ohraniti ravnotežje med obema etničnima skupinama v državi.

Hrvaško upravno sodišče pa je odločilo, da istospolni pari lahko posvojijo otroka oziroma nad njim prevzamejo skrbništvo. S tem je sodišče izenačilo pravice istospolnih parov v vseh pravnih in upravnih postopkih povezanih z posvojitvijo in jim dalo vse pravice, ki jih v zvezi s skrbništvom uživajo heteroseksualni pari. Postopek je v obravnavo sodišča vložil istospolni par iz Zagreba, ki je več kot pet let vodil bitko za pridobitev skrbništva nad otrokom. Hkrati so zagovorniki pravic LGBTQ+ skupnosti na Hrvaškem napovedali tudi nove sodne spore, povezane z oploditvijo članov istospolnih zvez z biomedicinsko pomočjo in pridobitvijo hrvaškega državljanstva za otroke, ki jih istospolni pari pripeljejo na Hrvaško.

Pojemo slavo in minister Vrtovec jo poje z nami. Ta je namreč ob podpisu pogodbe za začetek gradnje drugega tira dejal, da je »kocka padla«, po čemer po njegovih besedah ni več poti nazaj. Kot je v enako dramatičnem nadaljevanju govora povedal minister, smo po letih prerekanj, pravnih zapletov, političnih spletk in parcialnih interesov – ki jih sicer poznamo tudi pod imenom odgovorna poraba javnih sredstev - končno dočakali začetek gradnje. Dela bo za dobrih 400 milijonov evrov izvedel Kolektor CGP v sodelovanju s turškimi partnerji Yapi Merkezi in Özatlin . Po besedah ministrstva in vpletenih izvajalcev bodo dela večinoma končana do leta 2025, in kot je zaključil minister, ki je bil danes odlično govorniško razpoložen, bodo slovenska logistična podjetja takrat lahko končno začela konkurirati v neusmiljeni globalni gospodarski tekmi.