Sirske opozicijske skupine so dosegle sporazum in so pripravljene na pogajanja z režimom v Damasku, ki bi potekala pod okriljem Združenih narodov. Temeljni pogoj ostaja, da Bašar Al-Assad ne bo vključen v prehodno vlado, to zahtevo pa je podprla tudi Savdska Arabija, ki je gostiteljica pogovorov. Na pogovore ni bila povabljena sirska veja Al Kajde Al Nusra, izključene pa so bile tudi Sirske demokratične sile, v katerih ima pomembno vlogo kurdska stranka PYD. Islamistična organizacija Ahrar al-Sham, ki jo podpirajo tudi Savdska Arabija, Katar in Turčija, je pogajanja sprva protestno zapustila, ampak se je nato vrnila in tudi podpisala skupno izjavo.    

V lovke Savdske Arabije je ujeta tudi Velika Britanija. Ta si prizadeva podaljšati svoje članstvo v Svetu za človekove pravice Združenih narodov, vajeti katerega je nedavno prevzela prav Savdska Arabija, ena od notoričnih kršiteljic človekovih pravic. London je ob ponovnem potegovanju za članstvo v Svetu, ki ga sestavlja 28 držav, na več področjih omilil svoja stališča, med drugim pri zahtevah po odpravi smrtne kazni in prepovedi mučenja. Britanski zunanji minister Philip Hammond je kot razlog za odpravo zahtev po odpravi smrtne kazni navedel, da je ta del šeriatskega prava, ki ga uporablja tudi Savdska Arabija, zaradi česar bi bila njena odprava malo verjetna. Kot kompromis je predlagal, naj se pri izvajanju smrtne kazni upoštevajo minimalni standardi Evropske unije. Glede na to, da EU ne dopušča smrtne kazni, ostaja neznano, kakšni naj bi ti standardi bili.     

Evropska komisija je s formalnimi opozorili začela pravni postopek proti Italiji, Grčiji, Hrvaški in Malti zaradi neregistriranja migrantov. Omenjene države večji del migrantov registrirajo le v nacionalnih bazah, ne pa tudi v evropski bazi Eurodac. V kolikor se stanje ne bo popravilo, se bodo postopki nadaljevali pred Evropskim sodiščem. Sočasno je Evropska komisija odprla tudi preiskavo o madžarskih azilnih zakonih, za katere trdi, da obstaja sum, da niso v skladu z mednarodnimi zavezami Madžarske.

Francija in Nemčija predlagata ustanovitev skupnih evropskih enot za zaščito kopenskih in morskih meja. V nasprotju z že obstoječo misijo Frontex, ki ima pooblastila le za koordiniranje nacionalnih sil, bi predlagana misija poveljevala svojim enotam, ki za izvajanje operacij tudi ne bi potrebovale povabila države gostiteljice. Evropska komisija bo predlog pripravila do zasedanja voditeljev Evropske unije prihodnji teden. Italija je medtem na mejo s Slovenijo in Avstrijo namestila 90 vojakov, ki naj bi pomagali policiji pri preverjanju dokumentov.

Na severozahod Poljske naj bi danes prispela prva pošiljka utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja, v ozadju katere je želja Poljske po zmanjšanju energetske odvisnosti od Rusije. Ta v tem trenutku zadovoljuje 60 odstotkov poljskih potreb po zemeljskem plinu, pri čemer je dobava ruskega plina veliko cenejša od utekočinjenega iz Katarja. Kljub temu je državna energetska družba PGNiG s katarskimi dobavitelji podpisala dvajsetletno pogodbo, s katero naj bi Poljska pokrila nekaj manj kot 10 odstotkov svojih potreb.

Sodišče Evropske unije je razveljavilo trgovinski sporazum o ribarjenju in kmetijstvu med Evropsko unijo in Marokom. Razlog za takšno odločitev sodišča je, da preko omenjenega sporazuma evropska podjetja lovijo ribe tudi ob obalah Zahodne Sahare, ki je pod maroško okupacijo. Razsodba sodišča pomeni, da tako  Maroko, kot tudi države Evropske unije nimajo pravice za izkoriščanje naravnih virov na ozemljih Zahodne Sahare.

Sporazum iz maja 2012 ne izpolnjuje nobenega izmed dveh določil Združenih narodov, ki zahtevajo, da mora biti gospodarska dejavnost dogovorjena s predstavniki ozemlja in da mora delovati v prid prebivalstva. Pritožbo na sporazum je na Evropsko sodišče vložilo sahravijsko gibanja Fronta Polisario.

Boljše gospodarske odnose pa uživata Indija in Japonska. Japonski premier Shinzo Abe se mudi na obisku pri indijskem kolegu Narendri Modiju. Srečanje je tako ekonomske kot strateške narave. Voditelja naj bi se pogovarjala o japonsko-indijskem jedrskem sporazumu, ki bi omogočil prodajo japonskih jedrskih reaktorjev in njihovih delov na indijski trg. Poleg tega naj bi po pričakovanjih potrdila 15 milijard dolarjev vredno japonsko investicijo v hitro železniško povezavo med Mumbajem in Ahmedabadom. Investicije v hitre vlake so prioriteta kitajske gospodarske zunanje politike. Abe želi v Indiji promovirati tudi prodajo mornariških letal. Ta bi predstavljala prvo prodajo japonskega orožja na tujem po drugi svetovni vojni in je del politike zavračanja pacifistične japonske zunanje politike.

Podnebna konferenca v Parizu je v sklepni fazi sprejetja novega dogovora, pri čemer je francoski zunanji minister Laurent Fabius sporočil, da bo zaradi prekratkega roka podaljšana za en dan. Glede na zadnji osnutek naj bi prisotni dosegli sporazum, po katerem naj bi se skoraj 200 držav zavezalo k omejitvi segrevanja ozračja na okoli 1,5 stopinje. Sicer ambiciozen načrt je deležen pomislekov, saj ne definira konkretnih zavez pri količini znižanih izpustov, prav tako pa je nejasen časovni okvir, v katerem naj bi te zaveze dosegli.

“Nedonosne terjatve bank so največji zaviralni dejavnik večje posojilne rasti in hitrejšega gospodarskega okrevanja,” je ob objavi poročila “Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji” povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Kljub prenosu štirih milijard slabih posojil na slabo banko pred dvema letoma jih je v slovenskih bankah še vedno nakopičenih še več kot pet milijard. Banka Slovenije zato pospešeno pripravlja načrt za ustanovitev nove male slabe banke, tokrat z zasebnim kapitalom. Poleg tega je guverner opozoril, da sedanja struktura bančnega sektorja ni vzdržna in bi se zato banke morale konsolidirati.

Po včerajšnjih protestih proti vojni in ograjevanju meja se nadaljuje postavljanje rezalne žice ob meji s Hrvaško. Gradnja ograje se je že včeraj začela pri Ilirski Bistrici, danes pa ob Dragonji potekajo priprave za postavljanje ograje. V Beli krajini predstavniki civilnih gibanj zahtevajo, da preide postavljanje ograje v ustavno presojo. Več o tem direktor črnomaljskega Razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič:

Odpoved: OFF so pripravili Zwitter in vajenci Klemen, Simon in Gal.