OFF mednarodnega prava

OFF mednarodnega prava

Aktualno-politična novica
7. 9. 2017 - 15:00
 / OFF

V Južni Koreji so zaradi napovedi namestitve novih raketnih lansirnikov v severni provinci Gjeongsang izbruhnili protesti in spopadi s policijo. V omenjeni provinci sta že nameščena dva obrambna projektna raketna sistema iz Združenih držav Amerike. Na stotine prebivalcev pa je v protestu nasprotovalo namestitvi še štirih takšnih sistemov, ki bi bili postavljeni v odziv na zadnji jedrski poskus Severne Koreje. Prebivalci namreč trdijo, da bo postavitev raketnega sistema, namenjenega odvračanju groženj Severne Koreje, območje spremenila v glavno tarčo Severne Koreje. Protestirali so tudi proti elektromagnetnemu sevanju iz raketnega sistema ter opozarjali na učinek, ki ga bo le-to imelo na njihovo zdravje in kvaliteto okolja.

Prve obrambne raketne sisteme so kljub nasprotovanju sosednjih držav v provinci Gjeongsang namestili že marca. Kitajska je nasprotovala namestitvi raketnih sistemov tako blizu kitajske meje, skupaj z Rusijo pa je zatrdila, da bo namestitev ameriškega raketnega sistema le povečala napetosti v regiji.

V številnim mestih Toga pa se je zbralo več sto tisoč protestnikov, ki predsednika Faure Gnassingbe pozivajo k hitrejšemu sprejemu ustavne reforme. Protestniki od predsednika, katerega družina je na oblasti že petdeset let, zahtevajo uvedbo dvokrožnega sistema glasovanja in omejitev števila predsedniških mandatov.  

Ministri so sicer ravno odobrili predlagani zakon, ki bo določil omejitev števila mandatov in spremembe volilnega sistema. Parlament bo zakon obravnaval oktobra po vrnitvi iz dopusta. Podrobnosti načrtovanega zakona še niso znane, opozicijske stranke, ki so sodelovale na protestih, pa poudarjajo, da v dialog z režimom ne verjamejo več. Opozicija je namreč k sprejemu ustavne reforme in volilnega zakona pozivala od leta 2005, ko je takratni predsednik Gnassingbe Eyadema, oče trenutnega predsednika, umrl po skoraj štiridesetih letih predsednikovanja. Ker volilni zakon od takrat ni bil sprejet, opozicija tudi ni priznala ponovne izvolitve trenutnega predsednika leta 2010 in 2015.

Sirska vojska poroča, da so izraelska letala med svojimi vojaškimi vajami ponoči napadle Sirski znanstveni in raziskovalni inštitut na severozahodu države. Inštitut je po podatkih zahodnoevropskih obveščevalnih agencij povezan s sirskim programom kemičnega orožja. Izraelska vojska napada ni potrdila, kar je skladno z dosedanjo politiko, da le redko potrdi zračne napade znotraj Sirije, v katerih ponavadi napada skladišča in konvoje orožja, povezane z zaveznikom sirske vlade, libanonskim Hezbolahom. Izrael trenutno izvaja desetdnevne vojaške vaje, ki vključujejo vaje za evakuacijo ter na tisoče vojakov. Namen vojaških vaj je pripraviti državo na morebitno vojno s Hezbolahom.

Odbor ameriškega senata za porabo sredstev za pomoč tujini je izglasoval zmanjšanje vojaške pomoči Egiptu, in sicer za 300 milijonov dolarjev. Člani odbora so kot razlog za soglasno odločitev navedli kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile pod predsednikom Abdel al Fatah Sisijem. Prav tako so predlagali skrčenje ekonomske pomoči Egiptu za 37 milijonov dolarjev. Glasovanje odbora je v skladu z odločitvami zunanjega ministrstva. Ta je nedavno zmanjšalo sredstva za vojaško in ekonomsko pomoč za 96 milijonov dolarjev ter do izboljšanja stanja človekovih pravic in  demokracije zadržalo vojaško pomoč v višini 195 milijonov dolarjev. Glasovanje o zmanjšanju sredstev je odziv na nedavno sprejeto egiptovsko zakonodajo, ki prepoveduje delovanje nevladnih organizacij na področju človekovih pravic. Zakonodaja, ki za zagovornike civilne družbe predpisuje tudi visoke finančne kazni in do pet let zapora, je tako zgrozila republikance, da so glasovali soglasno z demokrati. Egipt je bil sicer leta in leta eden glavnih prejemnikov ameriškega vojaškega financiranja in še letos julija je predstavniški dom Kongresa predlagal ohranitev višine financiranja za Egipt, medtem ko je za večino držav predlagal reze izplačila pomoči.

Španska vlada je zaprosila ustavno sodišče naj prepreči glasovanje katalonskega parlamenta o zakonu o izvedbi referenduma o neodvisnosti, ki je napovedan za prvi oktober. Čez nekaj ur je katalonski parlament potrdil zakon o izvedbi referenduma o neodvisnosti, namenjen zagotovitvi zakonske podlage in s tem legitimnosti oktobrskega referenduma. Po španski ustavi ima edino državna oblast pravico razpisati takšen referendum in ustavno sodišče je predlog zakona o katalonski neodvisnosti označilo za neustaven. Špansko tožilstvo pa je oznanilo, da bo predsednika katalonskega parlamenta Carlesa Puidgemonta in člane njegovega kabineta obtožilo neposlušnosti zaradi glasovanja o tem zakonu.   

Madžarska vlada je pred petkovimi pogovori o sprejemu novih članic v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, odtegnila podporo romunski kandidaturi za članstvo v OECD in v drugih mednarodnih organizacijah. Kot razlog je madžarska vlada navedla romunsko odločitev, da začasno ukinejo delovanje madžarske Rimskokatoliške teološke srednje šole v mestu Targu Mures. Madžarska vlada zaprtje šole namreč vidi kot napad na rimskokatoliško cerkev in madžarsko manjšino v Romuniji. Dijakom je bila po odločitvi sodišča o zaprtju srednje šole sicer ponujena možnost šolanja na bližnjih srednjih šolah, a ne v madžarščini, zato so to možnost zavrnili.

Slovenija pa ne bo podprla začetka postopka za hrvaško včlanitev v OECD. Kot razlog je zunanji minister Karl Erjavec navedel hrvaško neupoštevanje arbitražne sodbe, saj naj bi bilo spoštovanje sodb in s tem mednarodnega prava nujna zahteva za včlanitev v OECD. Hrvaško zunanje ministrstvo je v odgovoru poudarilo, da Slovenija zaradi bilateralnega vprašanja blokira vstop Hrvaške v mednarodno organizacijo, premier Andrej Plenković pa je slovensko potezo označi za neproduktivno politiko izsiljevanja. Za vstop v organizacijo kandidatka potrebuje soglasje vseh članic.

Občinski svetniki Občine Hoče-Slivnica so potrdili spremembe občinskega prostorskega načrta, ki predvideva posekanje štirih hektarjev gozda v Rogozi, kar je pol manj, kot je bilo sprva načrtovano. Pri poseku gre za izravnalen ukrep, ki bi zagotovil nadomestna zemljišča za tisto zemljo, ki bo uporabljena za gradnjo obrata Magne Steyr. Manjši posek bo možen zaradi dogovora z državo, da preostale štiri hektarje lahko posekajo v preostalih občinah. Naložba kanadskega proizvajalca avtodelov Magna sicer še vedno visi v zraku, saj je v kratkem pričakovati vložitev pritožbe na okoljevarstveno soglasje s strani okoljevarstvenih organizacij Alpe Adria Green in E-forum.

 

OFF je pripravila Gea.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.