Rusija je danes zjutraj z več smeri napadla Ukrajino. Po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva so ruske sile sprožile napade na ukrajinsko ozemlje s treh smeri. Najmočnejše sile naj bi bile trenutno usmerjene na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov na severovzhodu države. Ruske sile so iz Belorusije v državo vstopile tudi na severu v bližini tromeje Rusije, Ukrajine in Belorusije. Z juga naj bi mejo prestopile manjše ruske enote s Krima. Z letali in raketami so napadli vojaška letališča po vsej državi. Napadli so tudi letališči Luk 80 kilometrov od poljske meje in Ivano-Frankovsk, ki je od Madžarske oddaljeno 150 kilometrov. O letalskih napadih poročajo še iz Kijeva. V spopadih sodelujejo tudi oborožene milice separatističnih regij Lugansk in Donetsk, ne pa tudi Belorusija. 

Ukrajina je vzpostavila vojaško upravo. Predsednik Zelenski je nagovoril vse z vojaškim znanjem, naj se pridružijo oboroženim silam, hkrati pa pozval Turčijo, naj ruski mornarici prepove plovbo čez Bosporsko ožino. Predvsem iz Kijeva poročajo o množičnem umiku civilistov iz mesta. Begunce pričakujejo na Poljskem in na Madžarskem. V Rusiji medtem vlada precejšnja zmeda, javila se nam je nekdanja APR-ovska kolegica.

Izjava

Tudi v Litvi je predsednik Gitanas Nauseda razglasil izredne razmere, saj verjame, da se bo ruski apetit razširil tudi na Baltik. Prav tako je Litva sprožila 4. člen Severnoatlantske pogodbe, ki predvideva posvet vseh članic, če se ena izmed njih počuti ogroženo. To je storila tudi Poljska. Evropska unija je napovedala uvedbo novih sankcij proti Rusiji, ki zaenkrat še niso bile predstavljene, a naj bi vključevale tudi omejitev dostopa ruskih bank do evropskih trgov. Določene sankcije pa so bile sprejete že v sredo, ko je Evropska unija zamrznila rusko premoženje v Evropi ter omejila trgovino. Ameriški predsednik Joe Biden je prav tako napovedal nove sankcije. Kitajska vlada, sicer ukrajinski največji trgovinski partner, je vse akterje v tem sporu pozvala k zadržanosti in razložila, da sicer invazije ne podpira. V sredo je za napetosti v Evropi okrivila Združene države Amerike ter razširitev Severnoatlantske pogodbe, ki naj bi ogrozila rusko nacionalno varnost. 

Od novih vojn k starim. Izrael je izvedel letalski napad v bližini sirske prestolnice Damask, v zračni operaciji pa je z raketami ubil nekaj vojakov. To je že četrti izraelski letalski napad na Sirijo ta mesec. Izrael trdi, da so cilj napadov iranske vojaške sile, ki podpirajo sirsko vlado. V zadnjih dneh je bila napadena sirska vojaška baza, baza s protiletalskim orožjem in mesto na Golanskem višavju. 

Savdsko državno naftno podjetje Aramco je prodalo 49 odstotkov delnic plinovoda, vrednih kar petnajst milijard evrov, ameriškemu podjetju, finančnemu skladu BlackRock. Tako naj bi stopili na skupno pot raziskovanja nizkoogljične energije, pri kateri je uporaba naravnega plina prvi korak, saj ta onesnažuje manj kot nafta. V partnerstvu bo podjetje Aramco nudilo predvsem tehnično znanje in kapital za izvajanje. 20-letni dogovor je del prizadevanj Saudove Arabije, ki prodaja deleže v podjetjih, da bi pridobila sredstva za razvoj sektorjev gospodarstva, ki ne bi bili odvisni od črpanja nafte. 

Komisija za javne službe na Šrilanki, ki je zadolžena tudi za oskrbo z električno energijo, je zaradi finančne krize omejila delovanje električnega omrežja. Zaradi pomanjkanja sredstev vlada na trgu ne more dokupiti nafte, ki bi jo potrebovala za proizvajanje elektrike. Zato so v državi uvedli varčevalni režim, s katerim bodo različne regije imele dostop do elektrike v intervalih od pol devete zjutraj pa do pol desete zvečer. V ponedeljek in torek je bilo delovanje ustavljeno za dve uri, v sredo pa za štiri. Finančna kriza pa ne vpliva le na proizvodnjo elektrike, temveč tudi na uvoz drugih dobrin, kot sta kuhalni plin in mleko v prahu. Omejen je tudi dostop do goriva za prevozna sredstva. 

Vojna v Ukrajini zaposluje tudi slovensko politiko, še posebno na Gregorčičevi ulici, kjer so danes zaplapolale ukrajinske zastave. Predsednik Borut Pahor se je izrekel proti ruski invaziji Ukrajine in pozval k mirnemu reševanju sporov. Tudi premier Janez Janša je našel čas za tvit, v katerem je obsodil vse tiste, ki se ne držijo mednarodnega prava, Rusijo pozval k umiku in se zavzel za vzpostavitev prepovedi preletov nad ukrajinskim zračnim prostorom. Prav tako je odpovedal za danes načrtovan obisk Ukrajine, v še enem tvitu pa izrazil skrb, da bodo druge države videle to dejanje kot povod za razvoj lastnega jedrskega arzenala. Vlada je na zaprti seji razpravljala o situaciji in usklajenem odzivu nanjo. 

Študentska organizacija Slovenije, bolj znana pod kratico ŠOS, ima novo vodstvo. Na virtualni skupščini so študentski poslanci in svetniki za novo predsednico potrdili Marike Grubar, nov generalni sekretar pa je postal Rok Petrič. Kot je znano, je bil ta obtožen spolnega nadlegovanja opozicijskih kandidatk na Filozofski fakulteti leta 2016. Skupščina je potrdila tudi finančni načrt za prihodnje leto.

NSi je z vso silo vstopil v ultra volilno leto 2022. Njeni poslanci so danes v parlamentarno obravnavo vložili novele več zakonov, ki naj bi razširili socialno pomoč. Med drugim bi radi staršem dveh ali večih otrok omogočili koriščenje pravice do krajšega delovnega časa do skupno 20 delovnih ur na teden, uvedli 75 dni očetovskega dopusta, od katerega bi lahko očetje 60 dni izkoristili do otrokovega osmega leta. Povečati želijo dostop do državnih štipendij in zagotoviti hitrejše vključevanje brezposelnih na trg dela. Seveda pa s tem nalagajo brezposelnim tudi več obveznosti, saj bi ob kršitvah poskrbeli za izpis iz evidence in poglabljanje posameznikove socialne stiske s polletno izgubo pravice do denarne pomoči.