V Parizu se je začela mednarodna konferenca o ukrepih proti Islamski državi. Predstavniki približno 40 držav, med njimi tudi 10 arabskih, se bodo v francoski prestolnici formalno skušali dogovoriti o vojaškem, humanitarnem in finančnem posredovanju proti sunitski milici, ki je v preteklih mesecih zasedla velik del Iraka, pred tem pa tudi del Sirije, in razglasila kalifat. Čeprav udeleženci konference napovedujejo oblikovanje celovite bližnjevzhodne strategije, bo ključna točka pogovorov vojaško posredovanje proti Islamski državi, za katerega se ogrevajo predvsem Združene države Amerike. Njihov zunanji minister John Kerry je v preteklih dneh na Bližnjem vzhodu že uspešno iskal zaveznike za novo ameriško vojaško ekspanzijo, v tej smeri pa bo najverjetnje deloval tudi v Parizu. Za vojaško posredovanje proti Islamski državi se je za zdaj zavzelo 10 arabskih držav s Savdsko Arabijo na čelu, na nedavnem vrhu Nata v Newportu so se koaliciji držav v boju proti Islamski državi ob nekaterih preostalih članicah Nata pridružile tudi Velika Britanija, Turčija in Nemčija, ki pa so kasneje zavrnile možnost sodelovanja v zračnih napadih na Irak. Velika Britanija se zaenkrat omejuje na zračni nadzor pozicij Islamske države v Iraku, k tem pa se je danes po besedah predsednika Francoisa Hollanda pridružila tudi Francija.

V Vietnamu je iz rehabilitacijskega centra za odvisnike v mestu Hai Pong na severu države pobegnilo najmanj 400 domnevnih odvisnikov. Skupina uživalcev drog, ki jih je policija v skladu z vietnamsko prakso poslala na večletno prisilno zdravljenje, naj bi se za pobeg odločila zaradi nevzdržnih razmer v centru in zaradi nenadnega podaljšanja rehabilitacijskega procesa iz 2 na 3 leta. Razmere v vietnamskih centrih za odvajanje odvisnosti od drog naj bi bile že sicer podobne zaporniškim, v zadnjem času pa naj bi tretirani odvisniki, zaradi kvazi varčevalnih ukrepov, bili prikrajšani celo za hrano. Na nevzdržne razmere v  centrih za odvajanje v Vietnamu, ki naj bi imel med 140 in 180.000 odvisnikov od drog, opozarjajo tudi številne humanitarne organizacije, ena izmed teh je razmere v njih primerjala celo s tistimi v delovnih taboriščih.  

Iz Sredozemlja ponovno prihajajo novice o tragični nesreči migrantov na poti v Evropo. Tokrat se je v bližini libijske obale potopila ladja z več kot 200 begunci na krovu, libijska mornarica pa jih ob nesreči uspela rešiti vsega 36. Zaradi slabe opremljenosti libijske obalne straže, ki ji primanjkuje ladij za obsežno iskanje morebitnih preživelih, obstaja bojazen, da je večina potnikov, več kot 160,  utonila.  

Švedski se po osmih letih vladavine desnosredinske koalicije obeta nova oblast. Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je slavila levosredinska koalicija, sestavljena iz socialdemokratov, Zelenih in leve stranke, ki je prejela slabih 44 odstotkov glasov, vodja socialdemokratov Stefan Löfven pa s tem najverjetneje mandat za sestavo vlade. Začasni uradni rezultati pomenijo, da bo levosredinska opcija v novem sklicu švedskega parlamenta imela 159 poslanskih mest, oziroma 16 premalo za absolutno večino, tako da Löfvena čakajo težka koalicijska pogajanja. Tudi za to, ker bodo bržkone jeziček na tehtnici skrajno desni Švedski demokrati, ki so kot presenečenje volitev prejeli 12,9 odstotka glasov, s čimer so postali tretja najmočnejša parlamentarna sila. Število poslancev so v primerjavi s prejšnjim mandatom podvojili.

Do zdaj vladajoči desnosredinski koaliciji je podpora v primerjavi z volitvami leta 2010 padla za 10 odstotkov, zaradi slabega rezultata, prejeli so dobrih 39 odstotkov glasov, pa je odstop z vrha vlade že napovedal premier Frederik Reinfeldt. Volilni rezultat je označil za neuspeh, za pomlad prihodnje leto pa je napovedal tudi odhod z mesta predsednika največje koalicijske Zmerne stranke.

Tovrstne oblastniške rošade in menjave že slabo poldrugo desetletje niso praksa v Rusiji, kjer je vladajoča stranka Enotna Rusija predsednika Vladimirja Putina na regionalnih in lokalnih volitvah po pričakovanjih utrdila oblast. V Sankt Peterburgu je bil tako s kar 75-odstotno podporo volivcev za guvernerja izvoljen bližnji Putinov zaveznik in nekdanji uslužbenec ruske obveščevalne službe FSB, Georgij Poltavčenko, Enotna Rusija si je absolutno večino zagotovila tudi v mestni dumi v Moskvi, vladajoča ruska stranka pa bo poslej imela guvernerje v kar 28 od 30 regij. Kajpak tudi na Krimu, kamor je bilo ob volitvah zaradi nedavne ruske aneksije nekdanjega ukrajinskega polotoka usmerjene največ pozornosti. Volilna udeležba na Krimu je bila 60-odstotona, Enotna Rusija pa je v regionalnem parlamentu dobila 70 od 75 poslanskih mest.  

Če smo dnevni pregled dogajanja na tujem začeli z bojem proti domnevnim skrajnežem in Islamski državi pa z njim tudi še končajmo. Avstrijska vlada načrtuje sprejetje stroge zakonodaje proti terorističnim organizacijam, med katere v skladu za zahodnjaškim duhom uvršča tudi Islamsko državo in Al Kaido. Na uradnem Dunaju nameravajo prepovedati simbole Islamske države, Al Kaide in z njima povezanih organizacij, osebe z dvojnim državljanstvom, ki se bodo borili na strani slednjih bodo izgubili avstrijsko državljanstvo, zakonsko nameravajo omejiti odhajajnje mladih na tuje, tako da bodo ti potrebovali soglasje skrbnikov, rigoroznejša pa utegne biti tudi zakonodaja na področju sovražnega govora. Avstrija namerava več storiti tudi pri preventivi, zato napoveduje programe za redikalizacijo znotraj šolskega sistema. Podobno ukrepe, o katerih razmišlja avstrijska vlada, je že sprejela Italija pred tem pa tudi Nemčija.  

V državnem zboru se nadaljujejo zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Kot prvi je danes s predstavitvijo zaključil kandidat za gospodarskega ministra, Jožef Petrovič, ki ga je kljub pavšalnim in mestoma nevsebinskim odgovorom podprlo 10 poslancev, njegov nastop pa jih je kot nezadovoljujoč ocenilo 5. Petrovič je v predstavitvenem nastopu sicer povzel glavne koalicijske usmeritve na področju gospodarstva: spodbujanje izvoza, boj proti sivi ekonomiji, znižanje davčnih obremenitev za podjetja, krepitev socialnega partnerstva in sistemsko razdolževanje. Pred parlemantarnim odborom za izobraževanje, šolstvo, šport in mladino, nastopa kandidatka za ministrico za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, vendar so morali zaslišanje zaradi dolgotrajnosti razprave prekiniti in se bo nadaljevalo zvečer. Pravkar pred odborom za pravosodje zaslišanje prestaja kandidat za pravosodnega ministra, Goran Klemenčič.