Današnji Off začenjamo z živahnim političnim dogajanjem onkraj luže. Ameriška vlada je izgnala kubanska diplomata s pojasnilom, da gre za povračilne ukrepe zaradi domnevne uporabe škodljivih zvočnih naprav na ameriškem veleposlaništvu v Havani od konca leta 2016. Vlada je naznanila, da se je bilo zaradi težav s sluhom in ravnotežjem v ZDA primorano vrniti več ameriških diplomatov, in kubansko oblast obtožila kršenja Dunajske konvencije, ki varuje dobrobit diplomatov. Kubanska oblast naj bi bila po zatrjevanju ameriške odgovorna za vgraditev neslišnih zvočnih naprav, ki nenehno oddajajo zvočne signale nad ali pod človeškim razponom sluha. Havana je odgovornost za take naprave že zanikala in napovedala preiskavo ameriških obtožb, za katere je domnevno izvedela že februarja. ZDA in Kuba so redne diplomatske odnose znova vzpostavile leta 2015, pred tem pa naj bi bili pogosti vlomi v poslopja in avtomobile predstavnikov ZDA na Kubi.

Poseg v zasebnost pa se je pripetil tudi na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju, kjer so neznanci prevrtali steno sosednje opuščene stavbe in vstopili v slovensko poslopje. Kljub obilici konzularnih dokumentov v prostoru so domnevno odtujili zgolj hologramske nalepke za pečatenje diplomatskih poštnih pošiljk.

Tiskovni predstavnik Paula Manaforta, bivšega organizatorja kampanje za izvolitev Donalda Trumpa, je potrdil, da je Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI v hišni preiskavi na domu Manaforta konec julija zasegel večje število finančnih dokumentov. Preiskavo Manaforta, ki se nanaša na morebitno sodelovanje pripadnikov Trumpove kampanje in vlade z ruskimi poskusi vplivanja na izid ameriških predsedniških volitev, je zaukazal predsednik neodvisne preiskovalne komisije na temo ruskega vpliva Robert Mueller. Manafort naj bi senatu sicer že izročil več kot 300 dokumentov na uradnem zaslišanju dan pred tem, niso pa še znani rezultati hišne preiskave. Preiskovalni nalog, ki za razliko od sodnega poziva k izročiti dokumentov omogoča vstop FBI v poslopje, je mogoče pridobiti zgolj z dokazi o utemeljenem sumu, da je bilo zagrešeno očitano kaznivo dejanje. Manafort je kot politični svetovalec več kot desetletje deloval v Ukrajini, njegov klient pa je bil bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič.

V indijskem Mumbaju je potekal zaključni protest pripadnikov skupnosti Marata, ki so od oblasti zahtevali uvedbo obveznih kvot pri zaposlovanju v državnih službah in vpisu na javne univerze. Okoli milijon protestnikov skupnosti Marata, ki se v glavnem preživljajo s kmetijstvom, je obenem zahtevalo tudi višje cene za kmetijske pridelke in ugodne kredite za najrevnejše kmete v zvezni državi Maharaštra. Po prejšnjih večdnevnih junijskih protestih, ki so ohromili transport mleka in zelenjave v 20-milijonski Mumbaj, je zvezna državna oblast v Maharaštri kmetom obljubila odpis dolgov v višini 5 milijard dolarjev, ki ga še ni udejanjila. Oblasti Maharaštre so kot odziv na protest že obljubile ustanovitev posebne komisije, ki bo preučila možno razširitev kvot in štipendij. Kmetijstvo v tej indijski zvezni državi se že nekaj let spopada s poplavami in posledičnim izpadom pridelkov, kvote državnih služb in študijskih mest pa trenutno veljajo zgolj za pripadnike najnižje indijske kaste.

Nepalski parlament je sprejel nov kazenski zakonik, ki med drugim prepoveduje prakso izločevanja žensk z menstruacijo in po porodu iz njihovih domovanj v posebne kolibe. Zakon, ki bo stopil v veljavo čez eno leto, za kršitelje predvideva triletno zaporno kazen in globo v višini 30 dolarjev. Indijske nevladne organizacije za borbo proti diskriminaciji žensk pa opozarjajo, da novi zakon v odmaknjenih območjih na zahodu Nepala brez posredovanja oblasti ne bo imel želenega učinka. Pomen nevladnih organizacij pri odpravljanju predsodkov na terenu pa je potrdila tudi Gauri Kumari Oli, poslanka iz skrajno zahodne pokrajine Doti, kjer se praksa osamitve domnevno nečistih žensk redno uporablja. Sporni praksi je sicer nasprotovalo že vrhovno sodišče leta 2005, vendar zgolj v obliki nezavezujočega priporočila. Novi kazenski zakonik prepoveduje tudi izplačila dot, prisvajanje javne posesti in prirejanje rezultatov tekem, osamitev zaradi predsodkov pred menstruacijo in poporodnimi krvavitvami pa vsak mesec doleti približno 20 odstotkov nepalskih žensk in deklet.

Na lovorikah pa ni počival spodnji dom francoskega parlamenta, ki je dokaj prepričljivo potrdil še drugi del zakona o etičnosti dela parlamenta in vlade. Zakon o etičnosti, katerega prvi del je bil potrjen že prejšnji teden, ministrom, poslancem in lokalnim oblastnikom prepoveduje zaposlovanje sorodnikov, odvzema pasivno volilno pravico obsojenim za kazniva dejanja in poslancem prepoveduje svetovalno delo v času trajanja mandata. Obenem ukinja tudi poseben poslanski denarni fond, s sredstvi katerega so poslanci lahko prosto razpolagali v prid lokalnim nevladnim organizacijam in združenjem. Pravosodna ministrica Nicole Belloubet pa je ukinitev zahtevala s pojasnilom, da fond nepošteno povečuje lokalni vpliv že izvoljenih poslancev. Odprava etično spornih praks je bila ena od glavnih predvolilnih obljub predsednika Emmanuela Macrona, ki pa je moral v začetku tedna zaradi pritiska javnosti v obliki peticije opustiti namero o ustanovitvi plačanega položaja prve dame.

Poljski predsednik Andrzej Duda je zašel v nov javni spor z vladajočo stranko Zakon in pravičnost, ki ga je sicer na zadnjih predsedniških volitvah podprla. Tokrat je zaustavil imenovanje nekaj deset višjih častnikov v vojski, ki jih je predlagala vlada. Od nastopa stranke Zakon in pravičnost na oblast leta 2015 je službo zamenjalo 90 odstotkov zaposlenih v generalštabu poljske vojske. Andrzej Duda je spor s svojo nekdanjo stranko začel pred nekaj tedni, ko je vložil veto na dva zakona o pravosodni reformi.

Makedonska opozicijska stranka VMRO DPMNE je začela s sistematičnim vlaganjem nezaupnic proti ministrom vlade Socialnih demokratov pod vodstvom premierja Zorana Zaeva. Glasovanje o nezaupnici je bilo nazadnje predlagano proti ministru za zunanje zadeve Nikoli Dimitrovu, ki ga VMRO DPMNE obtožuje oškodovanja Makedonije pri podpisu gospodarsko-političnega sporazuma z Bolgarijo na začetku meseca, zlasti so opozicijo zmotile kulturne in jezikovne primerjave med državama. V začetku tedna se je sezona vlaganja nezaupnic začela z ministrico za socialne zadeve, Milo Carovsko, ki je bila obtožena, da namerava prosilcem za azil podeliti dovoljenje za stalno bivanje, kar sama zanika. Naslednji na udaru je bil kmetijski minister Ljupco Nikolovski, domnevno zaradi slabega posredovanja vlade pri letošnjih gozdnih požarih. Vladajoči Socialni demokrati so vse očitke proti svojim ministrom zavrnili kot poceni nabiranje točk opozicije v pripravi na oktobrske lokalne volitve, VMRO DPMNE pa napoveduje nadaljevanje sezone vlaganja obtožnic. 

Agencija republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, je izdala okoljevarstveno soglasje za obrat Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica. Okoljevarstveno soglasje je predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, na odločitev pa se še lahko pritožijo stranski udeleženci v postopku. Ta status je pridobilo 12 organizacij iz nevladnega sektorja. Spomnimo, vlada je s sprejemom posebnega zakona investicijo Magne Steyr razglasila za javni interes in omogočila razlastitev tamkajšnjih kmetov, če ti zemljišč ne bi prodali. Vlada se je sicer s kmeti kasneje dogovorila za zamenjavo zemljišč, Ustavno sodišče pa je zavrglo pobudo za presojo ustavnosti zakona. Magna Steyr grozi, da bo, če do septembra ne dobi gradbenega dovoljenja, investicijo preselila na Madžarsko.