Zgodilo se je nemogoče!; nevideno!; nepredstavljivo! Na Islandiji so za obdobje enega brezpogojnega leta v keho poslali bankirja. Natančneje Sigurjona Arnasona, bivšega direktorja ene izmed največjih islandskih bank, katere zlom je otoško državo pahnil v bankrot. S sodno odločitvijo je Arnason med prvimi “banksterji”, ki na svet gleda izza rešetk zaradi vloge pri finančnem zlomu leta 2008.

Nizozemsko varnostno ministrstvo ne želi izdati podrobnosti dogovora o analizi črne skrinjice na vzhodu Ukrajine z ukrajinsko grudo zbližanega potniškega letala MH17. Dogovor so podpisale vse štiri članice skupnega preiskovalnega komiteja, med njimi Nizozemska, Belgija, Avstralija in Ukrajina. Srčika dogovora je določilo, da lahko vsaka izmed držav prepreči objavo katerekoli informacije o sestrelitvi, če ne želi dotičnega dejstva v javnosti.

Bivši urednik britanskega tabloida “News of the World” Andy Coulson, pod čigar taktirko je časnik prisluškoval telefonom znanih osebnosti, svojcem žrtev umorov ter podkupoval organe pregona za dostop do informacij, je bil predčasno izpuščen iz zapora. Obsojen je bil na 18 mesecev, vendar moral odsedeti pičlih pet. Izpust ni presenetljiv, saj je bil Coulson v svoji predhodni službi PR-ovec britanskega premiera Davida Camerona.

Britanski evroskeptiki, partija UKIP - “Neodvisna stranka Velike Britanije”, so vladajočim konservativcem Davida Camerona na izrednih volitvah na jugovzhodu prevzeli še en mandat. Z zadnjimi zmagami neodvisne stranke se gradi politična konstelacija za parlamentarne volitve čez šest mesecev.

Venezuelska vlada bo na sestanku držav izvoznic nafte - OPEC-u - predlagala znižan obseg črpanja. Upajo na strinjanje ostalih članic, saj bi višja cena nafte konec koncev koristila tudi ostalim državam, katerih BDP je neposredno vezan na prodajo črnega fosila. Po njihovem mnenju je objektivna vrednost sodčka sto dolarjev.

Ameriški podpredsednik Joe Biden bo na torkovem obisku ukrajinskih vazalov slednjim prinesel darila v obliki nesmrtonosne vojaške pomoči. K slednji štejejo terenci Humwee, medicinska pomoč in druge pritikline za boj proti upornikom na Vzhodu. To je že drugi paket tako imenovane nesmrtonosne podpore. Septembrski, v vrednosti 50 milijonov dolarjev, je zajemal radarje za izsleditev lokacije strelov iz minometov. Napovedana vrsta pomoči sicer ni pogodu ukrajinskemu predsedniku Porošenku, ki je septembra med stoječimi ovacijami ameriškega kongresa beračil za “smrtonosno” pomoč. Ravno glede slednje so Rusi posvarili Američane, da naj pazijo, kakšna darila pošiljajo v Ukrajino.

Premier Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je obelodanil zakon, s katerim se prepoveduje uporaba in uvoz genetsko spremenjene hrane v domovino. Medvedjev je prav tako jasno izrazil, da ga ne moti, če želijo Američani jesti gensko spremenjene organizme. Vendar ima Rusija dovolj prostranstev, da si goji zdravo hrano.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je zavrnil pritiske s strani Evropske unije, da sprejme sankcije proti Rusiji. Predhodno se je dobil s komisarjem za širitev Johannesom Hahnom, ki je predsedniku Nikoliću obrazložil, da vrli klub evropskih držav pričakuje srbsko sodelovanje pri aktualnem trobljenju v protiruski rog. Nikolić ni popustil, četudi bi sprejem sankcij pomagal pri pristopnih pogajanjih.

Ameriški senat je soglasno potrdil diplomata Brenta Roberta Hartleyja iz Oregona na položaj novega veleposlanika ZDA v Sloveniji. Hartley je obelodanil svoje prioritete, med katerimi je prekinitev krčenja obrambnega proračuna in iskanje slovenske podpore sporazumu o čezatlantskem partnerstvu in investicijah, krajše TTIP, oziroma trgovskemu sporazumu za večje pravice kapitala. Med pomembnimi nalogami bo tudi diverzifikacija oskrbe z energijo, bolj natančno karkoli, kar hodi v rusko zelje. Namesto Južnega toka lahko Slovenija postavi drugi jedrski reaktor. Njegov kolonialni mandat se bo pričel v začetku naslednjega leta.

Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju gre v stečaj. Na sredini izredni seji občnega zbora Slovenskega znanstvenega inštituta je bil sprejet sklep o nadzorovanem stečaju. Inštitut je v avstrijski prestolnici deloval od oktobra 2000, za trenutno stanje pa krivi tako bivšo predsednico vlade Alenko Bratušek kot sedanjega premiera Mira Cerarja, saj nista izkazala interesa za podporo. Podporo je odreklo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter tako v mandatu ministra Jerneja Pikala in ministrice Stanke Setničar Cankar ni zagotovilo sredstev za delovanje, iz konzorcija pa sta izstopili mariborska in ljubljanska univerza.

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na četrtkovi seji na mesto predsednika organizacije ponovno izvolil Roka Likovića, študenta Ekonomske fakultete in člana študentske skupine Modro za študente.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.