Ruska valuta rubelj je dosegla novo dno in tako poleg ukrajinske hrivnije postala ena najšibkejših svetovnih valut. Rubelj je padel za nekaj več kot 16 odstotkov, v času nastajanje tega zapisa je bilo tako za 1 dolar odšteti 68 rubljev, kar je blažji porast od včeraj, ko je bila vrednost 1 dolarja 80 rubljev. Padec valute se je zgodil kljub temu, da je ruska centralna banka dvignila obrestne mere z 10,5 na 17 odstotkov. Ker gre za največjo devalvacijo valute od leta 1998, so ruske oblasti že sklicale krizni sestanek. Več o razlogih za padec rublja, Bogomir Kovač z ekonomske fakultete:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

O možnih rešitvah za nastalo situacijo, nadaljuje Kovač.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Seznami terorističnih organizacij se krajšajo. Združene države Amerike so s seznama terorističnih organizacij znotraj zloglasnega Patriot Acta, črtale kurdski stranki Kurdistansko demokratsko stranko in Patriotsko zvezo Kurdistan. Po besedah Bretta McGurka, pomočnika državnega sekretarja zadolženega za Irak in Sirijo, naj bi odstranitev teh dveh strank popravila krivično prepovedovanje priseljevanja Kurdov, ki so člani teh strank. Na seznamu terorističnih organizacij pa še vedno ostaja levičarska Kurdska delavska stranka, kar ne preseneča, saj si z ZDA ne delijo svetovnih nazorov.

Svoje pa je h krajšanju seznamov prispevala tudi Evropska unija. Splošno sodišče Evropske unije je namreč razsodilo, da na seznam teroristov ne spada palestinska organizacija Hamas. Slednjo so Evropejci kot grožnjo uradno dojemali od leta 2001, sedaj pa je sodišče odločilo, da je bila taka klasifikacija posledica medijskih manipulacij in obtožb in ne temeljite preiskave.

Skok v soseščino. Na Madžarskem že dobra dva meseca potekajo protesti proti razmeram v državi, za katere je po mnenju protestnikov kriv Viktor Orban s svojo stranko Fidesz. Na glavnem trgu v Budimpešti se je tudi včeraj zbralo več tisoč ljudi. Protestniki trdijo, da gre za civilno gibanje in zavračajo vsakršno povezovanje s političnimi strankami, zato so jih včerajšnje provokacije skrajno desne stranke Jobbik, sicer v koaliciji z Orbanovim Fideszom, ki je na proteste pripeljala svoje člane s propagandnim materialom vred, še toliko bolj razjezile. Protesti so vzporedno potekali tudi v drugih večjih madžarskih mestih, z manjšimi shodi pa so jih podprli tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Orbanova stranka Fidesz sicer ostaja najbolj priljubljena stranka, letos je namreč zmagala kar troje volitev.

Poslanci Državnega sveta si želijo delati več. Pol-drugi dom slovenskega zakonodajnega telesa, katerega največja pristojnost je izglasovanje veta na odločitve državnega zbora, si želi večjih pristojnosti. Na posvetu, ki sta ga v prostorih Državenga sveta pripravila Društvo za ustavno pravo Slovenije in Inštitut za ustavno pravo, so namreč izpostavili, da lahko Državni svet predlaga ponovno glasovanje o zakonu državnemu zboru, ta pa potem zakon bodisi potrdi, bodisi zavrže v celoti, kljub temu da je lahko slab le posamezen člen. Državni svet si zato želi možnost predlaganja amandmajev in s tem posledično možnost vplivanja na vsebino zakonov. O možnostih sprejetja novih prisotjnostih Ciril Ribičič s Pravne fakultete.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Nadaljujemo z zakonodajalci. Poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek, Desusa, SD-ja in Združene levice so v obravnavo vložile novelo zakona o tujcih, ki bi pomagal združevati begunske družine. Vsebinski del na novo predvideva da bi  imel pristojni državni organ v primerih, ko gre za izjeme od zakonsko naštetih družinskih članov, diskrecijsko pravico odločiti o posameznih primerih v korist združitve družine v Sloveniji. Spremembo zakona je motiviral primer somalijske deklice, ki si želi pridružiti svoji sestri v Sloveniji. Predlog novele zakona je naletel na kritike tako s strani SMCja kot tudi Nove Slovenije. Več o doseganju konsenza v parlamentu, prvopodpisani poslanec Peter Vilfan.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

OFF je pripravil vajenec Žan.