Turčija in Rusija sta po poročanju državne turške tiskovne agencije dosegli dogovor o prekinitvi spopadov v celotni Siriji, ki naj bi stopil v veljavo danes ob polnoči. Ni pa povsem jasno, na katere oborožene skupine se dogovor nanaša. Izvzete so skupine, ki jih Rusija in Turčija označujeta za teroristične. To bo po besedah turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğla iz premirja izključilo kurdske sile in Islamsko državo. Ali bodo iz premirja izključene tudi druge uporniške skupine, med njimi bivša podružnica Al-Kajde v Siriji Jabhat Fatah al Šam, ki jih je Rusija do sedaj označevala za teroristične, še ni znano.

Prejšnji teden so Rusija, Iran in Turčija sprejele osnovna določila za mirovna pogajanja, v katera bodo vključene sirska vlada in opozicijske skupine, pogajanja pa naj bi potekala v Kazahstanu. Ruski zunanji minister je sporočil, da je posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo obljubil, da bo pomagal pri prekinitvi ognja in pri mirovnih pogajanjih. Datum mirovnih pogajanj še ni postavljen.

Rusija pa je razkrila svoje karte v Libiji. Zahteva, da je poveljnik Khalifa Haftar udeležen v naslednji libijski vladi, podprti s strani Organizacije Združenih narodov. Haftar je septembra zasedel glavna pristanišča za izvoz nafte, deklarira pa se tudi kot borec proti islamističnim skrajnežem. Ruska podpora Haftarju sicer ni presenečenje. Poveljnik je v preteklih mesecih večkrat obiskal Moskvo.

Izraelski mediji so razkrili premierjev panični klic novozelandskemu zunanjemu ministru ure pred glasovanjem Varnostnega sveta Združenih narodov o nezakonitih naseljih na Zahodnem bregu. Netanjahu je v klicu zagrozil, da bi glasovanje za resolucijo pomenilo “napoved vojne”. Pisarna zunanjega ministra je potrdila obstoj klica, njegove vsebine pa diplomatsko seveda niso komentirali.

Milice iz delte reke Niger so izrazile pripravljenost na pogajanja z nigerijsko vlado. Do soglasja so prišli voditelji milic Varuhi delte reke Niger, Prostovoljci delte reke Niger, Ljudski borci delte reke Niger, Borci za svobodo Bakassija in poveljniki nekaterih manjših skupin. Milice v delti reke Niger so se vzpostavile kot odgovor na hudo degradacijo okolja s strani tujih naftnih podjetij in slab socialni položaj tamkajšnjih prebivalcev. Poveljniki milic so se strinjali, da je mir lahko dosežen zgolj z dialogom, in ne z vojaškimi sredstvi. Milice so s svojimi napadi sicer tako poškodovale nigerijsko naftno infrastrukturo, da je Nigerijo po količini izvožene nafte letos prehitela Angola.

Luksemburg je pod pritiskom Evropske komisije spremenil svoje davčne zakone za mednarodna podjetja s sedežem v Luksemburgu. Novi zakoni otežujejo pogosto prakso podjetij, da dobiček iz različnih podružnic prijavijo v državi z najnižjimi davki, kar je Luksemburg s svojo netransparentno davčno politiko do sedaj omogočal. Po pravu Evropske unije, s katerim se zdaj Luksembrg usklajuje, morajo podružnice podjetij med seboj poslovati, kot da gre za nepovezana podjetja. S tem je vsaj teoretično onemogočeno umetno premikanje dobička iz ene podružnice v drugo.

Novi zakoni tudi razveljavljajo vse do sedaj sklenjene posebne dogovore s korporacijami, ki le-tem omogočajo zniževanje davčnega bremena s prijavo nižjih profitov od dejanskih in nižje kapitalske osnove. Luksemburg je v preteklosti pogosto sklepal takšne pogodbe, kar se je pokazalo tudi v razkritjih LuxLeaks. Ti dogovori so bili posledično tudi predmet raziskave Evropske komisije. Ta je lani ugotovila, da je Luksemburg sklenil posebno ugoden dogovor s Fiatom, ki mu je oblast določila izjemno nizek državni davek. Ker je po evropskih zakonih takšno umetno nižanje davčnih bremen podjetjem nezakonito, je Evropska komisija pritiskala na Luksemburg, da svojo zakonodajo uskladi z evropsko. Prav tako je zahtevala, da Luksemburg od Fiata pridobi 20 do 30 milijonov neplačanega davka.

Poleg Nemčije je ustanovitev medijskih specialcev, ki bodo 24 ur na dan na preži za novinarskimi racami, napovedala tudi Češka. Češko vlado skrbi izvedba parlamentarnih volitev, ki se imajo zgoditi v oktobru 2017 in bi se lahko odvile v soju ruske propagande. Češki uradniki ocenjujejo, da naj bi pod rusko komando na Češkem delovalo več kot štirideset spletnih strani z radikalno protibegunsko vsebino. Rusi naj bi po prepričanju vlade na Češkem želeli vzpostaviti skepticizem do liberalno demokratične ureditve. Nova češka protipropagandna ekipa bo zasedla prostore, ki jih je za zasliševanje uporabljala tajna služba bivše komunistične oblasti.

Off sta pripravila vajenka Gea in Novelli.