Sodišče Evropske unije je razsodilo, da države ne smejo avtomatično pridržati migrantov samo zaradi nezakonitega prehoda meje. Država članica EU mora migrante obravnavati individualno in za vsakega posebej pretehtati o razlogih za pridržanje. Litvoski zakon, ki so ga sprejeli lani v času povečanega prihoda migrantov iz Belorusije, pa v času tako imenovanih množičnih migracij policiji naroča avtomatično pridržanje prišlekov in onemogoča podajanje prošenj za azil. Zato je po sodbi sodišča v nasprotju s pravom Evropske unije. Sodišče je razsojalo po pritožbi migranta, ki je lansko poletje v Litvo vstopil iz Belorusije. Državni organi so ga na meji pridržali in niso upoštevali njegove namere po prošnji za azil. Razsodba Sodišča Evropske unije sicer deluje kot smernica za nacionalna sodišča v Litvi in drugih državah članicah EU. 

Evropska letališča so ob začetku poletja zajeli stavkovni valovi, delavci na letališčih in kabinsko osebje letalskih ponudnikov namreč zahtevajo boljše delovne pogoje. V Španiji se začenja že druga tridnevna stavka kabinskega osebja letalskega ponudnika Ryanair. Stavkovni val se je sprva začel s tridnevno stavko 24. junija kabinskega osebja te letalske družbe v Španiji, Belgiji in na Portugalskem. V soboto so se protestom pridružili tudi delavci v Franciji, v nedeljo pa še v Italiji. Devetdnevno stavko pa pripravljajo tudi zaposleni letalske družbe EasyJet. Z razmerami so nezadovoljni tudi prometni delavci letalske družbe British Airways, ki stavko napovedujejo v naslednjih dneh. V Britaniji se je upor razširil v stavko železniškega osebja.

Predsednik Združenih držav Joe Biden je podprl izredno ukinitev obstrukcije oziroma tako imenovanega filibustra v zveznem senatu, da bi zaščitil pravico do splava. Filibuster je politični postopek, pri katerem en ali več članov zakonodajnega telesa, v tem primeru zveznega senata, podaljšujejo razpravo o zakonodaji, s čimer se odloži ali popolnoma prepreči sprejetje zakonov. Biden doslej ni podpiral ukinitve obstrukcije, a se je zavzel za ukinitev filibustra po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo svojo odločitev Roe proti Wade. Razveljavitev pomeni ukinitev pravice do splava v mnogih zveznih državah, kar je ljudstvo pospremilo z množični protesti. Odprava filibustra bi pomenila, da bi demokrati v senatu za sprejem novega zakona potrebovali le 50 glasov in ne 60, kolikor je potrebnih za preboj obstrukcije. Mnenje predsednika Bidna sicer nima resnih posledic, saj je senat razdeljen na pol. V primeru izenačenega rezultata pa bo odločilni glas pripadel podpredsednici Kamali Harris. 

Ostajamo v Združenih državah, kjer je vrhovno sodišče omejilo pooblastila ameriške zvezne agencije za zaščito okolja, krajše EPA, glede regulacije izpustov toplogrednih plinov. Gre za še eno v vrsti konservativnih odločitev vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče agenciji sicer ni v celoti preprečilo sprejemanje regulacij, a jih bo moral vsakič znova odobriti oziroma zavrniti kongres. Po utemeljitvi predsednika sodišča Johna Robertsa ima pooblastila za uvajanje tovrstnih regulacij le izvoljeno telo, torej kongres, ki po njegovem za odločanje agencije ni pooblastil. Kongres je v preteklosti sicer že zavrnil predloge agencije, kar pomeni tudi velik poraz za okoljsko politiko predsednika Bidna. Bidnova vlada je želela zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v Združenih državah za polovico do konca leta 2035. Agencija EPA pa je skušala omejiti izpuste v termoelektrarnah. Primer je sprožila zvezna država Virginija v imenu 18 zveznih držav, ki jih vodijo pretežno republikanci, v njih pa so tudi največji premogovniki v državi. V primeru regulacij, ki jih je želela uvesti EPA, bi morale države prenehati z uporabo premoga. 

Ekvadorska vlada in voditelji protestov staroselskega prebivalstva so dosegli dogovor in s tem prekinili demonstracije, ki so v državi potekale od sredine junija. Proteste je vodila organizacija CONAIE, ki je opozarjala na naraščajoče cene goriv in življenjskih potrebščin. Protestniki so opozarjali tudi na socialno-ekonomsko krizo, ki so jo sprožile politike desničarskega predsednika Guillerma Lassa. Dogovor so podpisali notranji minister Francisco Jimenez Sanchez, vodja domorodcev Leonidas Iza in vodja škofovske konference ter mediator v procesu Luis Cabrera. V dokumentu predvidevajo znižanje cen bencina in dizla. Poleg tega naj bi omejili širitev rudnikov in območij za pridobivanje nafte na zavarovanih predelih države. 

Na ponovni razpis za direktorja Televizije Slovenija sta se po poročanju televizije prijavila dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Patrik Greblo in nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Programski svet naj bi soglasje o izboru kandidata podal sedmega julija. Televizija Slovenije brez direktorja s polnimi pooblastili deluje od lanskega avgusta, ko je Natalijo Gorščak razrešil generalni direktor Andrej Grah Whatmough.

Banka Slovenije je spremenila makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, ki bankam omogočajo bolj svobodno odločanje pri presoji, komu podeljujejo kredit. Banke lahko kreditirajo tudi osebe, ki bi jim po plačilu mesečnega obroka ostalo manj od določenega minimalnega zneska. Ta znaša 76 odstotkov bruto minimalne plače in znesek za vzdrževane družinske člane. Za to izjemo se lahko odločijo pri 10 odstotkih poslov. Z današnjim dnem je nižje tudi priporočeno razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, ki je dana v zavarovanje, za vsako naslednjo nepremičnino. Z novimi uvedbami je to razmerje nižje za deset odstotnih točk, torej znaša 70 odstotkov. Banka je tako ponovno sprostila omejitve, ki jih je uvedla novembra 2019.

Kandidaturo za predsednika države je uradno napovedal tudi kočevski župan Vladimir Prebilič. Prebilič kočevsko občino vodi že tretji mandat, obenem pa je tudi eden od pobudnikov Kluba neodvisnih županov in županj, ki združuje vse župane in županje brez neposredne podpore političnih strank. Deluje kot profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, skozi svojo politično kariero pa ni skrival afinitet do stranke Socialnih demokratov. S kandidaturo se Prebilič pridružuje Marti Kos, Nataši Pirc Musar, Nini Krajnik in Gregorju Bezenšku mlajšemu v boju za zmago na predsedniških volitvah.