OFF norveško-litvansko-latvijsko-estonsko-finskega pakta
Evropska komisija je namenila 187,5 milijona evrov za gradnjo estonsko-finskega plinovoda Balticonnector. Ta denar bo pokril 75 odstotkov stroškov, ostale si bosta delili podjetji iz Finske in Estonije. Plinovod bo zmanjšal odvisnost severovzhodne Evrope od Gazproma. Trenutno Finska ves zemeljski plin uvozi iz Rusije. Plinovod bo povečal zmogljivosti uvoza zemeljskega plina v Finsko iz Estonije, ki ga ta dobi iz latvijskega skladišča zemeljskega plina v Inčunkalnsu. Plin tam skladišči litvansko podjetje Litgas, ki odkupuje zemeljski plin od norveškega Statoila. Plinovod bo delujoč predvidoma decembra 2019.
Ekvadorske oblasti so Švedski na podlagi zahteve švedskega tožilca dovolile zaslišanje Juliana Assangea v prostorih svoje ambasade v Londonu, kjer ta prebiva že več kot 4 leta. Zaslišanje se bo zgodilo v prihodnjih tednih. Tja se je Assange zatekel, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer je obtožen posilstva. Švedska bi ga namreč lahko izročila Združenim državam Amerike, kjer bi mu sodili za objavo zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov. Assange se je sicer pritožil na odločitev sodišča v Stockholmu, da ohrani evropski nalog za njegovo aretacijo. Obtožbe proti Assangeu zastarajo leta 2020.
Izšla je študija raziskovalne skupine Testbiotech, ki jo je naročila Nemška stranka zelenih glede eksperimentov in patentov gensko spremenjenih živali za potrebe znanstvenih raziskav. Število eksperimentov na gensko spremenjenih živalih se je v Nemčiji v zadnjih desetih letih skoraj potrojilo. Najbolj priljubljene so podgane, ribe in miši pa tudi zajci in prašiči. V zadnjih letih je bilo patentiranih tudi nekaj gensko spremenjenih opic. Leta 2013 je bilo v Nemčiji eksperimentom podvrženih okoli 950 tisoč živali, tretjina je bila gensko spremenjenih.
Za eno gensko spremenjeno žival je potrebno veliko eksperimentiranja, ki vključuje vzrejo več generacij. Primer patentiranih živali so tako imenovane “knock-out” miši, ki jim raziskovalci odstranijo ali nadomestijo določen gen z drugim in potem opazujejo posledice. Ameriške korporacije pospešeno tržijo patentirane vzrejene živali, nove tehnike, ki jih razvijajo, pa vodijo v še več eksperimentov. Govorec Nemške stranke zelenih Harald Ebner je pozval k prepovedi patentiranja živih bitij v Evropi.
Egiptovska vlada in Mednarodni denarni sklad, krajše IMF, sta dosegli sporazum o posojilu 12 milijard ameriških dolarjev Egiptu. Dogovor predvideva ekonomske reforme kot so devalvacija egiptovskega funta, ukinitev subvencij na elektriko ter prenovo zakona o davku na dodano vrednost. S temi ukrepi naj bi Egipt ustvaril proračunski presežek in javni dolg v naslednjih treh letih znižal iz 98% na 88% bruto domačega proizvoda. Egipt je bil tik pred podpisom dogovora z IMF že aprila letos, vendar je IMF zahteval dodatne ekonomske reforme in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Libijske sile so s pomočjo ameriškega letalstva zasedle glavni štab Islamske države v mestu Sirta, ki je bilo največje libijsko mesto pod nadzorom te skupine. V vojaški akciji so libijske sile zasedle tudi več drugih pomembnih točk v mestu, kar so libijske oblasti označile kot ključno zmago proti Islamski državi. Združene države so v podporo operacijam od 1. avgusta izvedle 29 letalskih napadov.
V Zambiji so ob začetku predsedniških in parlamentarnih volitev izbruhnili nasilni protesti med podporniki glavnega opozicijskega kandidata Hakainda Hichilema in podporniki trenutnega predsednika Edgarja Lunguja. Nasilje je izbruhnilo po tem, ko so pristaši predsednika Lunguja napadli kampanjski avtobus Hichilemove opozicijske stranke, na kar so odgovorili opozicijski protestniki. Predsednik Lungu je v odgovor na izbruh nasilja zagrozil z razglasitvijo izrednega stanja, kar bi po mnenju zambijskih skupin za človekove pravice predsedniku omogočilo omejevanje zborovanj opozicije. Zambija, ki je postala samostojna leta 1964, ima sicer zgodovino miroljubnih demokratičnih volitev, vendar se je močno zaostril pritisk na vlado zaradi visoke inflacije in nezaposlenosti v državi. Zambija je druga največja izvoznica bakra v Afriki, cena te surovine pa je v zadnjih letih močno padla.
OFF sta pripravila praktikant Jernej in Vid.
Dodaj komentar
Komentiraj