Tudi današnji OFF začenjamo v zadnjih dneh protestiniškem Hong Kongu, kjer je tokrat noč minila mirno. Po nasilnih ekscesih kitajskih represivnih ogranov, ki so zaznamovali pretekli konec tedna, naj bi se policija umaknila z ulic, kar so protestniki proslavili s spontanim rajanjem. Število protestnikov, ki zahtevajo demokratične spremembe in odstop prvega moža Hong Konga Leunga Chun-yinga, se povečuje, po nekaterih virih naj bi jih bilo že okoli 80.000. Chun-ying je medtem demonstrante pozval, naj prenehajo s protesti, ti pa, kljub umiku policije, nadaljujejo s samoorganiziranjem in postavljanjem barikad v središču Hong Konga.

Revolucija dežnikov, kot jo nekateri imenujejo, zaradi uporabe le-teh kot improvizirano zaščitno sredstvo proti solzivcu spravlja uradnike Pekingu v neprijeten položaj. Kitajske oblasti želijo s trdo roko preprečiti morebitno sledenje Hong Kongu in prebujanje demokratičnih teženj v drugih delih države, hkrati pa se zavedajo, da bi obujeni represivni instinkt zagotovo doživel reakcije mednarodne skupnosti.

Napet bo zlasti jutrišnji dan, saj protestniki napovedujejo veliko kampanjo civilne nepokorščine, ki bo zahtevala uresničitev polnih demokratičnih pravic in odstop nepriljubljenega upravitelja mesta, Leunga Chun Yinga. Po drugi strani pa Kitajska jutri praznuje dan državnosti, zato obstaja bojazen, da bo policija skušala razgnati protestnike, da ne bodo Pekingu pokvarili prazničnega dne.

V boju proti Islamski državi se je dejavneje zganila tudi Turčija. Ankara se je očitno ustrašila islamističnih borcev, ki se z obleganjem obmejnega, pretežno kurdskega mesta Kobani naglo približujejo turškemu ozemlju, in je pričela ob svoji južni meji razporejati tankovske enote. Prve žrtve islamisitičnega prodora na sever Sirije ostajajo Kurdi, ki še naprej množično bežijo iz severnosirske province Alep proti zaprti turški meji, medtem ko Kobani pred padcem branijo slabo oborožene in maloštevilne kurdske sile, okrepljene s turškimi Kurdi, ki so med vikendom na silo vdrli čez turško-sirsko mejo v pomoč obleganemu mestu. Turški Kurdi sicer še naprej obtožujejo turškega premiera Recepa Tayipa Erdogana, da ne stori zadosti, da bi se zoperstavil Islamski državi. Kot smo sicer že poročali, bo turški parlament v kratkem glasoval o intervenciji turške vojske proti samooklicanem kalifatu.  Medtem so ofenzivo proti Islamski državi v Iraku sporožili tamkajšnji Kurdi.

Boj proti Islamski državi je uspešno v propagandne namene zlorabil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v govoru na 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov enačil boj ZDA proti Islamski državi z nedavno izraelsko agresijo na Gazo. Njegov nastop gre razumeti predvsem kot odgovor na nastop palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki je prejšnji teden na zasedanju Izrael obtožil izvajanja genocida.

Afganistan bo danes podpisal bilateralni varnostni sporazum z Združenimi državami Amerike, kar bo omogočilo nadaljevanje ameriške vojaške prisotnosti v državi. Hkrati bo podpisan tudi podoben sporazum z zvezo Nato, tako da se bodo vojaki drugih članic Nata pridružili 9.800 ameriškim in povečali vojaško prisotnost zavezništva na 12.500 vojakov. Naj spomnimo, da je bivši afganistanski predsednik Hamid Karzaj povzročil jezo Washingtona, ker je dolgo zavlečeval s podpisom sporazuma in ga končno tudi zavrnil, kar je povzročilo grožnje ZDA z umikom iz države in prekinitvijo pomoči pri boju proti talibanom. Očitno so se Američani na koncu odločili počakati, saj sta med predvolilnim obdobjem tako novoizvoljeni predsednik Ašraf Gani kot njegov poraženi protikandidat Abdulah Abdulah obljubljala, da bosta v primeru zmage podpisala sporazum. Potrpežljivost je obrodila sadove.

V Nemčiji so v medije pricurljale fotografije in posnetki nasilja nad nekaterimi prosilci za azil, ki so jih zagrešili uslužbenci zasebne varnostne službe Sky. Posnetki, ki spominjajo na brutalnost v ameriških zaporih, kot je Guantanamo Bay ali Abu Ghraib, prikazujejo nasilno obravnavo nad prosilci v begunskem centru v kraju Burbach nedaleč od Kölna. Sovražna dobrodošlica je med drugim tudi posledica primankljaja kontrole nad zasebno varnostno agencijo s strani države, katere primarni cilj je bil v najemanju čimbolj cenovno ugodne varnostne službe. Več o tamkajšnjem dogajanju smo povprašali Marei Pelzer, odvetnico organizacije Pro-Asyl:

Izjavi lahko prisluhnite v posnetku.

V Nemčiji se medtem odvija že peta stavka sindikata pilotov Cockpit proti letalskemu prevozniku Lufthansa. Stavka bo na letališču v Frankfurtu trajala od osme do triindvajsete ure, prizadeti pa bodo poleti na dolge proge. Spomnimo, da je omenjeni sindikat v preteklosti protestiral zaradi nestrinjanja s predčasno upokojitvijo, ki jih je skušala uveljaviti Lufthansa. Sindikat namreč zahteva, da se ohranita upokojitvena doba pri 55-ih letih in del plače. Več o razlogih sedanje stavke smo vprašali Markusa Walza iz sindikata Cockpit:

Izjavi lahko prisluhnite v posnetku.

Danes bo v Zagrebu potekala okrogla miza z naslovom Vojno dobičkarstvo in posledice na območju nekdanje Jugoslavije. Več o okrogli mizi nam bo povedal udeleženec in preiskovalni novinar Blaž Zgaga:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.