Danes poteka petindvajset let od nasilnega zatrtja študentskih protestov na Trgu nebeškega miru v središču Pekinga. Kitajske oblasti so se na obletnico pripravile z mobilizacijo varnostnega aparata. Številnim aktivistom je bil ponujen dopust, drugače rečeno hišni pripor, tekom katerega jih nadzorujejo varnostne službe. Dostop do interneta je v teh dneh še bolj omejen kot sicer, poročanje iz okolice trga je prepovedano, v mestu pa so postavili številne kontrolne točke. Medtem pa se v Hongkongu, sicer delu Kitajske, ki pa ima svojo notranjo politiko in precej višjo stopnjo osebne svobode, pripravljajo na shode v obeležitev obletnice pokola. Pričakujejo kar 200 tisoč ljudi, v Hongkong pa so za to priložnost pripotovali tudi številni Kitajci iz drugih delov države.

Egiptovska volilna komisija je za zmagovalca nedavnih predsedniških volitev razglasila pred kratkim upokojenega feldmaršala Abdela Fataha El-Sisija. Ob 47-odstotni volilni udeležbi je dobil kar 97 odstotkov vseh glasov. Udeležba je sicer precej nižja od 80-odstotne, kakršno si je želel El-Sisi, vseeno pa je novi predsednik napovedal, da je prišel čas za delo. V tem času sodeč po njegovih izjavah ne bo prostora za svobodo, saj stabilnost predstavlja prioriteto. And we are back to the future. Edini protikandidat je bil Hamdeen Sabahi, dolgoletni opozicijski aktivist, pripadnik naserizma, arabske verzije socializma in eden redkih sekularnih političnih figur brez vezi z režimom Hosnija Mubaraka. Zakaj z ideologijo arabskega socializma, ki je bila v Egiptu izjemno priljubljena v času predsednika Naserja, danes ni mogoče uspeti, smo povprašali Primoža Šterbenca, strokovnjaka za Bližnji vzhod:

Izjava se nahaja tukaj.

Vlada v sosednjem Izraelu negoduje nad odločitvijo Washingtona o sodelovanju z novo palestinsko oblastjo. Ta je rezultat uspešnih mirovnih pogajanj med Fatahom iz Zahodnega brega in Hamasom iz Gaze. Slednjega Izrael, kot tudi Združene države Amerike in ostale zahodne države, smatrajo za teroristično skupino, zaradi česar ameriški zakon prepoveduje financiranje katerekoli palestinske vlade pod vplivom Hamasa. A Bela hiša je napovedala, da bodo zaenkrat z njimi vseeno sodelovali. Izraelski minister za domovinsko varnost Gilad Erdan je to odločitev označil za naivno, vlada premierja Benjamina Netanjahuja pa je napovedala pridržanje finančnih sredstev, ki jih v obliki davkov za palestinsko oblast pobira Izrael.

Administracija predsednika Obame je napovedala, da bodo ZDA po dveh desetletjih zopet imenovale veleposlanika v Somaliji. To naj bi bil znak zaupanja ameriških oblasti v mirnejšo prihodnost te vzhodnoafriške države. Kljub tej veri pa bo veleposlanik zaenkrat vseeno deloval iz Nairobija v sosednji Keniji.

Načelnik generalštaba ameriške vojske je napovedal, da Bowe Bergdahl, dolgoletni ameriški ujetnik v Afganistanu, ki je bil nedavno zamenjan za več talibskih ujetnikov v ZDA, ne bo imun pred vojaškimi preiskovalnimi organi. Bergdahl je izginil po tem, ko je brez odobritve ponoči neoborožen sam zapustil bazo ameriških sil. V mesecih pred izginotjem pa je v sporočilih, ki jih je pošiljal domov, izražal nasprotovanje ameriški politiki v svetu, ameriško vojsko je označil za "vojsko lažnivcev, zahrbtnežev, ki ti zabadajo nož v hrbet, bedakov in ustrahovalcev", postopanje ZDA v Afganistanu pa za domišljavo, ki Afganistancem sporoča, da so neumni in ne vedo, kako živeti. Mnogi ameriški politiki so zato odrekli podporo naredniku in izrazili nasprotovanje izmenjavi.

Obama, ki se te dni mudi v Evropi, je na Poljskem napovedal, da bodo ZDA ustanovile fond, vreden milijardo dolarjev, za povečanje vojaške aktivnosti v Evropi. Fond bo financiral pogostejše kopenske in zračne vaje na ozemljih ruskih sosed ter mornariške manevre v Črnem in Baltiškem morju. S tem naj bi ZDA prepričale svoje tradicionalne zaveznice na stari celini o svoji odločenosti obraniti Evropo pred rusko agresijo. Po pogovorih z novim predsednikom Ukrajine pa je Obama izrazil mnenje, da je Ukrajina lahko živahna demokracija, a le, če za njo stojijo ZDA in njena mednarodna skupnost.

V Bruslju se začenja vrh sedmih največjih svetovnih gospodarstev G7. Prvič po sedemnajstih letih je iz zasedanja izključena Rusija, ki po velikosti svojega gospodarstva sicer ne spada v ta ozek krog, vendar je bila vključena zaradi svoje geopolitične pomembnosti. Tudi na tem srečanju bodo visoko na dnevnem redu pogovori o prihodnosti Ukrajine. Države so v skupni izjavi obsodile rusko priključitev Krima in njeno vmešavanje v Ukrajinsko politiko. V povezavi z ukrajinsko krizo se bodo voditelji pogovarjali tudi o dobavi energentov Evropi, poleg tega pa tudi o krizi v Siriji, svetovnem gospodarstvu in klimatskih spremembah.

Na slovenskem političnem prizorišču vre. V soboto je svojo stranko Zavezništvo AB ustanovila premierka Alenka Bratušek, v ponedeljek pa ji je s Stranko Mira Cerarja sledil še medijsko prepoznavni pravnik. Danes zvečer bo stranko ustanovilo tudi društvo Verjamem, ki je na evropskih volitvah nastopilo kot lista dr. Igorja Šoltesa. Na ustanovnem kongresu bodo potrdili edinega kandidata za predsednika, Igorja Šoltesa, sprejeli pa naj bi tudi svoj program. Ob takšnem tempu ustanavljanja novih strank bo njihovo število kmalu preseglo odstotek volilcev, ki so se udeležili zadnjih volitev. Svoje stranke pa ne ustanavlja Aleš Hojs iz NSi. O tem se je špekuliralo zaradi njegovega burnega odziva na rezultate evropskih volitev, kjer ga je s preferenčnimi glasovi na skupni listi prehitel prvak SLS Franc Bogovič.

Izteka se zadnji rok za prijavo nekaterih posebnih oblik glasovanja za referendum o arhivski noveli. Te vključujejo glasovanje izven stalnega prebivališča, glasovanje na domu in glasovanje na voliščih, primernih za invalide. Vse, ki mislite koristiti omenjene oblike glasovanja, pozivamo, da to storite čim prej, da ne bi bili izključeni iz odločanja o tej nadvse pomembni temi.