Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je povedal, da je zadovoljen s potekom zadnjih pogajanj z Združenimi državami Amerike o znižanju napetosti med Rusko federacijo in NATO-m. Kot je povedal Lavrov, zadnji ameriški predlog vsebuje »zrnca racionalnosti« – kot se je izrazil – in je boljši od tistega, ki ga je podala zveza NATO kot celota. Ta je v sredo v vseh točkah zavrnila ruske zahteve, da se NATO odpove širitvi na vzhod in zmanjša vojaško prisotnost v bližini Rusije. Ameriški ambasador v Moskvi John Sullivan je povedal, da ameriški predlog vključuje omejitve vojaških vaj NATA in namestev raket v Evropi. Kakšne rakete naj bi bile v igri, ni znano, mogoče pa je, da gre za rakete srednjega dosega, ki lahko nosijo tako konvencionalne kot jedrske bojne konice. Te rakete so bile prepovedane po sporazumu med Rusijo in ZDA, od katerega je ameriški predsednik Donald Trump leta 2019 odstopil.

Ameriško domače politično prizorišče bo vsaj naslednjih nekaj tednov namesto zgolj hladnovojne retorike zaposlovala tudi zapolnitev prostega mesta na ustavnem sodišču. Najstarejši sodnik Stephen Breyer je namreč napovedal svojo upokojitev. Breyer je ustavni sodnik postal leta 1993 in je veljal za glavnega liberalnega pravnega teoretika na sodišču. V javnosti je bil sicer manj poznan kot nekateri njegovi kolegi – na primer politična sopotnica Ruth Bader Ginsburg, ki je v zadnjih letih med ameriškimi liberalci veljala za kulturno ikono. Med mandatom Donalda Trumpa je prav njena smrt omogočila, da se je razmerje moči med republikanci in demokrati na sodišču v zadnjih štirih letih nagnilo povsem v desno. Ustavno sodišče je predvsem v zadnjih dveh desetletjih postalo predvsem poligon političnega boja, kjer vsaka politična stran imenuje sebi zveste pravnike. Hkrati je sodišče zaradi političnih blokad v Kongresu pridobilo na politični teži. Mandat sodnikov nima omejitve trajanja, zato sodijo več desetletij, imenovanje novih sodnikov pa je relativno redko in predmet najostrejših političnih bojev. Zato je poleg prave politične usmeritve najpomembnejša kvaliteta kandidatov njihova mladost. Sodnika ali sodnico na predlog predsednika imenuje Senat. Demokrati imajo v tem domu Kongresa trenutno tesno večino, zato lahko upajo, da bodo uspeli potrditi prvo izbiro predsednika Joeja Bidna. A to ne bo spremenilo razmerja moči na ustavnem sodišči, kjer odločitve narekuje močna večina šestih konservativnih sodnikov. Biden je o nominaciji povedal zgolj to, da bo predlagal temnopolto žensko sodnico.

Nemško ustavno sodišče je odločilo, da Facebook ne sme ukiniti profilov uporabnikov, ki si na njihovem glavnem socialnem omrežju ustvarijo profil pod psevdonimom. Sodba izhaja iz tožbe dveh nemških uporabnikov, ki jima je Facebook terminiral profile, ker nista hotela posredovati svoji pravih imen. Sodišče je odločilo, da je Facebook s tem prekršil tako nemško kot tudi evropsko zakonodajo in da evropska zakonodaja o varstvu osebnih podatkov GDRP ni relevantna za tovrstno vprašanje. S tem je sodišče nakazalo, da bi bila njegova odločitev relevantna tudi za druge evropske države.

Evropska unija bo s 650 milijoni evrov sofinancirala povodni električni kabel, ki bo povezal Republiko Ciper z Grčijo in nato še Ciper z Izraelom. Kabel, katerega gradnja bo sicer stala 2 milijardi evrov in pol, bo imel skupno dolžino 1200 kilometrov, pri čemer bo najdaljši 900-kilometrski krak med Kreto in Ciprom. Prenašal bo lahko en gigavat električne energije, kar je dovolj, da bi sam napajal vzhodno mediteranski otok. Ciper ima sicer danes glede na kupno moč daleč najdražjo elektriko v Evropski uniji. Večino je namreč pridobijo iz elektrarn, ki uporabljajo nafto. Težavo na Cipru predstavlja tudi nezanesljivost oskrbe. Pred desetimi leti je glavno elektrarno na otoku uničila eksplozija v bližnjem pristanišču, zato je bila oskrba z elektriko močno motena skoraj eno leto.

Kitajska družba CRBC je končala gradbena dela na mostu na Peljašac. Danes se je začel tehnični pregled, ki naj bi bil končan do konca meseca. Vse povezovalne ceste, katerih gradnja zamuja, naj bi bile končane do konca letošnejga leta, a naj bi bil most kljub temu odprt že za to turistično sezono. Turisti, ki bodo letovali na Peljašcu, bodo verjetno tudi najpogostejši uporabniki mostu. Most bo sicer omogočal, da se bo mogoče v Dubrovnik s severa Hrvaške pripeljati brez kratkega izleta v Bosno in Hercegovino, a za prebivalce Dubrovnika bo pot čez Neum še vedno precej krajša. Gradnja mostu se je začela konec julija leta 2018 in je bila končana slaba dva meseca kasneje, kot je bilo predvideno. Dela so zastala predvsem zaradi epidemije novega koronavirusa. Skupna ocenjena vrednost projekta je 420 milijonov evrov, od česar je Evropska unija prispevala skoraj 80 odstotkov.

Vlada je zavrnila imenovanje Lidije Tičar Padar za vršilko dolžnosti direktorice Javne agencije za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS. Tičar Padar je upravni odbor agencije na to mesto predlagal že dvakrat. Namesto nje naj bi vlada po poročanju Dnevnika na vrhu ARRS želela profesorja medicine Mitjo Lainščaka. Upravni odbor je presodil, da ima Tičar Padar ustreznejše kvalifikacije za ta položaj. Vladna stran nasprotno trdi, da je treba imenovati kandidata, ki prihaja izven ARRS. Vlada je sicer pred tednom dni predčasno razrešila direktorja ARRS-ja Roberta Repnika, ki je dal odpoved zaradi zdravstvenih razlogov in mu mandat poteče v nedeljo. Na včerajšnji seji je vlada namesto imenovanja njegove naslednice v upravnem odboru razrešila štiri člane in imenovala nove. Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov profesor Gregor Anderluh, sicer direktor Kemijskega inštituta, razloži mnenje koordinacije o teh vladnih potezah.

Izjava

Protestirali so tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Ministrici Simoni Kustec so poslali protestno pismo, v katerem vladi očitajo neresen odnos države do znanosti in imenovanje kandidatov po politični liniji.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva so po sestanku stavkovnega odbora tudi uradno napovedali stavko. Zgodila naj bi se 16. februarja. Sindikati imajo dve zahtevi. Prva je takojšen začetek pogajanj za vsa delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu v skladu z dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v zdravstvu konec lanskega leta. Druga zahteva je sprejetje standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu v skladu s stavkovnimi sporazumi iz leta 2018. Na ministrstvu so do sedaj sindikatom odgovarjali, da ne morejo priti na pogajanja, kot je bilo dogovoreno, saj se ukvarjajo z epidemijo. Na Ministrstvu za zdravje so se sicer danes začela pogajanja o zdravniških plačah, ki jih je nakazal že zadnji zakon o protkornoskih ukrepih. Po koncu lanskega leta sprejetim PKP-ju 10 lahko zdravniki dosežejo največ 63. plačni razred in ne le 57., kar pomeni dvig osnovne plače za več kot tisoč evrov. Največ zdravnikov, skoraj dve petini, je prav v najvišjem mogočem plačnem razredu.