V nasprotju z dogovori z Evropsko unijo je romunski parlament sprejel zakon, ki predsednika države, poslance ter odvetnike izvzema iz obtožb glede prejemanja podkupnin, konfliktov interesov in drugih koruptivnih dejanj. Romunski predsednik Traian Basescu zakonu nasprotuje in obljublja, da bo zakon pred sprejetjem poslal nazaj v parlamentarno razpravo, pri tem pa poslanci niso zavezani k upoštevanju njegovih zadržkov, tudi sama razprava pa se lahko ponovi le enkrat. 28 romunskih poslancev je sicer že obsojenih ali so trenutno v kazenskem postopku zaradi korupcije in v primeru potrditve zakona obstaja velika možnost, da bodo vsi oproščeni.

Medtem ko Romunija ignorira smernice EU na domačih tleh, pa od Izraela zahteva zagotovilo, da romunski delavci ne bodo sodelovali pri gradnjah naselij na palestinskih ozemljih. Romunsko zunanje ministrstvo tako deluje v sklopu smernic, ki jih bo EU uradno izdala v januarju in prepovedujejo financiranje projektov, povezanih z ilegalnimi izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu.

Na dopoldanski razpravi so evroposlanci s predsednikom Josejem Manuelom Barrosom in predstavniki Evropskega sveta izmenjali mnenja o pripravah na prihajajoče in zadnje letošnje zasedanje le-tega.  Slovenska evroposlanka, mag. Kleva Kekuš, je kot ena izmed redkih evropskih predstavnikov in predstavnic izpostavila perečo problematiko evropske davčne vrzeli. Več nam je povedala sama.

/Izjavi se nahajata v posnetku oddaje./

Ukrajinska policija se je spopadla s protestniki in počistila barikade, ki so blokirale dostop do vladnih poslopij. Prav tako je protestnike za nekaj časa izrinila iz Trga neodvisnosti, vendar ga je 25.000 protestnikov kasneje ponovno zavzelo.

Nepričakovana odločitev indijskega ustavnega sodišča vrača pravice homoseksualnih parov nazaj v čas britanskega kolonializma. Ustavno sodišče je namreč preklicalo razsodbo višjega sodišča, ki je leta 2009 377. člen kazenskega zakonika razglasilo za neveljavnega, saj s kriminalizacijo homoseksualnih spolnih odnosov krši temeljne človekove pravice do zasebnosti in nediskriminacije. Ta poteza višjega sodišča je sprožila veliko odzivov in v nasprotovanju združila predstavnike muslimanskih, krščanskih ter hindujskih skupnosti, ki so svoje argumente proti po njihovem mnenju 'nenaravnim odnosom' predstavili ustavnemu sodišču in sprožili postopek ustavne obravnave. Zakon tako za zdaj ostaja v svoji prejšnji obliki, s svojo odločitvijo pa je indijsko ustavno sodišče izgubilo zaupanje velikega števila ljudi, saj naj bi ščitilo pravice najbolj ogroženih skupin.

Japonska bo nekaj državnih uslužbencev v Tokiju hranila s pol tone riža, kultiviranega na več dekontaminiranih poljih v evakuacijski coni nedaleč stran od Fukušime, kjer je leta 2011 tsunami “pokvaril” štiri jedrske reaktorje. S potezo želi vlada dokazati, da je riž primeren za uživanje. Z njim se bo hranil tudi namestnik okoljskega ministra, Tomoko Ukishima.

Raziskovalci na michiganski tehnološki univerzi so predstavili 3D printer, katerega cena znaša pičlih 1500 ameriških dolarjev. Posebnost slednjega je, da za razliko od obstoječih printerjev izdeluje izdelke iz kovine namesto polimerov. Pika na i je dejstvo, da printer sestavljajo deli, dostopni na prostem trgu, načrti za izgradnjo printerja in njegovo uporabo pa so odprtokodni, torej v javni domeni.

Pirate Bay se ponovno seli. Po tem, ko mu je bila zaplenjena domena v Sint Maartenu - nizozemskem protektoratu na Karibih - so pirati svoje delovanje preselili na domeno otoka Ascension . Slednji se nahaja v južno atlantskem oceanu, na sredini med Afriko in Južno Ameriko, bolj znan del otočja pa je tudi Sveta Helena, kjer je svoj bridki konec doživel Napoleon. Pirati seveda ne želijo ponoviti Napoleonove zgodbe; otoki so namreč del britanskih čezmorskim teritorijev, s čimer je nova domena pod britansko oblastjo. Posledično bo Pirate Bay slej ko prej nadaljeval svoj eksodus.

Urugvaj je postal prva država na svetu, ki je legalizirala tako prodajo kot proizvodnjo marihuane. Ta odločitev predstavlja nov korak v vojni proti ilegalni trgovini z drogami, saj bo država regulirala različne aspekte poslovanja, vključno s ceno, postavljeno na 1 dolar na gram marihuane, kar je nižje od cene na ilegalnem trgu. Zakon med drugim predvideva tudi omejitev porabe, in sicer na polnoletne osebe, ki bodo  v lasti lahko imele 6 rastlin ali v enem mesecu kupile do 40 g marihuane. Kljub sprejetju zakona je javno mnenje v državi odločitvi nenaklonjeno - kar dve tretjini državljanov glede na mnenjske raziskave novemu zakonu nasprotuje, pomisleki pa se pojavljajo tudi med nekaterimi predstavniki vlade.

Zaključuje se  zbiranje podpisov za predlog zakona o konoplji, ki namerava urediti zakonodajo glede uporabe konoplje v medicinske namene. Za pričetek zakonodajnega postopka je treba zbrati 5000 podpisov do jutrišnjega zaprtja upravnih enot. Več nam je povedal predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba, Jaka Bitenc:

/Izjava se nahaja v posnetku oddaje./

Off sta pripravila Anže Kožuh in vajenka Zala Turšič.