Nemčija dobavlja Izraelu podmornice, ki lahko izstreljujejo tudi rakete z jedrskimi konicami. Štiri izmed šestih podmornic so že bile dostavljene Izraelu, s čimer si je ta eksponentno povečal svoje vojaške sposobnosti. Nemci podmornic ne le gradijo, temveč bodo tretjino njihove cene, v višini 135 milijonov evrov, plačali iz svojega proračuna ter obenem omogočili odložitev izraelskega plačila do leta 2015. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je izjavil, da je Nemčija lahko ponosna, da že vrsto let pomaga pri zagotavljanju obstoja Izraela.

Čeprav je Nemčija načeloma sicer proti proliferaciji jedrskega orožja, dobava podmornic ni sporna, saj nemška vlada nima formalnih podatkov o obstoju izraelskega arzenala nuklearnih konic. O izraelskem jedrskem programu se sicer špekulira že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni Izrael nikoli uradno potrdil njegovega obstoja. Po najnovejših raziskavah nemškega Spiegla pa naj bi Nemčija za obstoj programa vedela že vsaj od leta 1977, glede na izsledke pogovora med takratnim kanclerjem Nemčije in izraelskim zunanjim ministrom.

V Istanbulu je več tisoč ljudi protestiralo proti napovedani reformi zakona o splavu, ki bo po njihovem mnenju splav praktično prepovedalo. Splav je bil v Turčiji legalen od leta 1983 in se je lahko izvedel do desetega tedna nosečnosti. Z novo ureditvijo pa se dovoljen čas zmanjšuje na štiri tedne. Sprememba zakonodaje prihaja v duhu časa, saj je turški predsednik vlade Erdogan splav večkrat označil za umor ter obenem pozval ženske, da rodijo vsaj tri otroke. Kritiki so smernice označili za poseganje v pravice žensk in preprečevanje abortusov po posilstvih. Minister za zdravje je sicer izjavil, da bo država skrbela za otroke posilstev, vendar je svojo izjavo kasneje omilil in trdil, da bo v primeru posilstva splav lahko dovoljen tudi po četrtem tednu. Trenutno se v Turčiji opravi 14.8 splavov na 1000 žensk, kar je pol manj kot globalno povprečje 28ih splavov. Obenem naj bi se pričelo kaznovati bolnišnice, ki prekomerno izvajajo cesarski rez, saj naj bi bil po besedah ministra za zdravje nenaraven. V Turčiji se 40 odstotkov otrok rodi s cesarskim rezom. Številka je med državami OECD-ja večja le v Braziliji in Kitajski.

V Sankt Peterburgu v Rusiji se nadaljuje srečanje med predstavniki Evropske unije in Rusije. Glavne tematike srečanja so evropska fiskalna kriza in Sirija. V luči prve si želi EU osvežiti pogajanja o novem sporazumu z Rusijo, ki naj bi nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Ruska stran pa si želi odpravo vizumov za države evropske unije. Pogovarjali so se tudi o liberalizaciji energetske politike, saj se bo Rusija primorana usmeriti na evropsko tržišče glede na izjavo vodstva Gazproma, ki ne namerava graditi vezi s Kitajsko v bližnji prihodnosti.

Obeležuje se 23. obletnica masakra na trgu Tiananmen v Kitajski, kjer je kitajska oblast z uporabo vojske zatrla masovne proteste. Že nekaj dni se izvaja stroga cenzura na kitajskem internetu, s katero se blokira termine, kot so 23, sveča in „nikoli pozabiti“. Obenem se cenzurira bloge in preprečuje uporabnikom spreminjanje slike svojih profilov, da se ne bi pojavile fotografije s tematiko obletnice. Pojavljajo se tudi manjši protesti znotraj Kitajske, vendar jih policijske sile hitro razpršijo, več aktivistov je bilo priprtih. Le v Hong Kongu se je odvil večji protest, kjer se je zbralo 150.000 ljudi. Združene Države Amerike so Kitajsko sicer pozvale, da izpusti zapornike, ki so že 23 let zaprti zaradi udeležbe na protestih, in prične spoštovati človekove pravice, vendar je kitajsko zunanje ministrstvo zavrnilo vmešavanje Združenih Držav Amerike v notranje zadeve Kitajske. Tudi 23 let kasneje pa še vedno niso znani točni podatki žrtev, saj protesti niso bili zatrti le v Pekingu, temveč tudi po ostalih kitajskih mestih.

Budistični napadalci so na zahodu Mjanmara napadli avtobus, ki je prevažal muslimanske romarje, in ubili vsaj 9 ljudi. Napad naj bi bil povračilni ukrep za posilstvo in uboj budistke prejšnji teden. Mjanmar sestavljajo mnoge etnične skupine, kar vodi v vedno več sporov, odkar je prejšnje leto oblast prevzela reformistična vlada pod vodstvom Thein Seina, ki pričenja s postopno liberalizacijo javne sfere in razoroževanjem etničnih skupin. Sveži spopadi naj bi predstavljali test nove oblasti in zmernosti njene uporabe prisilnih sredstev.

Po dvanajstih letih prepovedi uvoza srbskega krompirja v Evropsko unijo, je bila le-ta ukinjena. Razlog za prepoved, vsaj uradno, je bila bakterija, ki povzroča gnitje krompirja. Kljub odpravi sankcij, pa ne moremo pričakovati srbskega krompirja na evropskih policah v trgovinah, saj Srbija izvozi le 1 odstotek celotne proizvodnje krompirja, ki znaša 900 000 ton in še ta v države v regiji.

Regijski odbor društva gibanje TRS Maribor in Društvo gibanje TRS sta v Mariboru organizirala javno tribuno, kjer se bo razpravljalo o 7. členu ustave, ki govori o ločitvi države in verskih skupnosti, ter obenem vse verske skupnosti smatra za enakopravne. Več o namenu javne tribune nam je povedal glavni tajnik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije, Iztok Majhenič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Obenem nam je pojasnil, kakšen odnos med državo in cerkvijo želijo dolgoročno zgraditi:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.