Off (ob)sodb

Off (ob)sodb

Aktualno-politična novica
17. 8. 2017 - 15.00
 / OFF

Trem aktivistom v tako imenovanem Gibanju dežnikov, ki se je izoblikovalo med protesti v Hong Kongu leta 2014, je bila odrejena zaporna kazen. Alex Chow, Nathan Law in Joshua Wong so vsak posebej obsojeni na od šest do osem mesecev zaporne kazni. Prejšnje obtožbe so rezultirale v prepovedi opravljanja javnega dela, vendar se je hongkonško pravosodno ministrstvo zaradi preblage kazni pritožilo in sprožilo ponovno sojenje, v katerem je zahtevalo zaporno kazen. Spomnimo, da so protestniki v dežnikarski revoluciji nasprotovali komiteju, ki bi bil sito za volilne kandidate, v regiji, ki je izvzemši vojaške in mednarodne politike avtonomna. Sledeč izjavam pravosodnega ministrstva, naj v dotičnih primerih ne bi bila problematična civilna nepokorščina obtožencev, temveč  nedisciplinirano in ustrahovalno obnašanje. Po pritožbi ministrstva je bilo v torek na zapor obsojenih tudi 13 aktivistov, ki so leta 2014 zasedli parlament.

Po sodni poti pa bo svoje skušal doseči tudi vodja kenijske opozicije Raila Odinga. Ta je naznanil, da bo na vrhovno sodišče vložil tožbo zaradi domnevne poneverbe rezultatov nedavnih predsedniških volitev navkljub prejšnjemu zavračanju iskanja rešitve za volilni poraz po sodni poti. Visoka predstavnica za zunanje zadeve Evropske unije Federica Mogherini in  predstavniki Združenih narodov so namreč opozicijskega poraženca pozvali k uporabi sodne poti. Ta se je sicer za Odinga izkazala kot neučinkovita že leta 2013. Spomnimo, da je tudi ob takratnem porazu na volitvah Odinga brez uspeha izpodbijal volilne rezultate. Opozicija ima do petka čas, da sproži proces na vrhovnem sodišču. Kot zatrjuje, ima dokaze o nepravilnostih na volitvah, ki pa jih niso zaznali mednarodni opazovalci in kenijska volilna komisija. Po trditvah slednje naj bi do poskusa hekerskega vdora sicer prišlo, a ta ni bil uspešen. Odinga je izgubil proti tekmecu in dosedanjem predsedniku Uhuru Kenyattti, ki je zmagal s 54 odstotki glasov, po volitvah pa so odjeknili nemiri.

Na mejnem prehodu med Gazo in Egiptom je odjeknila samomorilska bomba, pri čemer je bilo poškodovanih več članov obmejnih varnostnih sil tamkajšnje politične oblasti Hamasa. Napad se je zgodil, ko sta storilca skušala prečkati prehod, tam pa ju je ustavilo Hamasovo osebje in skušalo osumljenca aretirati. Omejitev in večji nadzor nad prečkanjem prehoda sta bila del dogovora med Egiptom in Gazo, kjer je Hamas v zameno za sodelovanje pri omejevanju dejavnosti s strani Egipta a priori dojetih teroristov v regiji pridobil gorivo za delovanje elektrarne. Spomnimo, da je na pobudo stranke Fatah, ki je politična tekmica Hamasa, Izrael omejil dovajanje elektrike.

Nekdanji bolgarski bankir Cvetan Vasilev je v intervjuju potrdil uporabo sankcij Združenih držav Amerike zoper bolgarsko vlado, indici o tem pa prihajajo tudi s strani ameriških visokih uradnikov. Sankcije bodo sprožene pod zakonom Magnitski, ki ga je ameriški kongres sprejel med predsednikovanjem Baracka Obame leta 2012. Ta je omogočal uveljavljanje sankcije, kot je zamrznitev premoženja in vize ruskim državljanom, ki naj bi bili vpleteni v smrt ruskega računovodje in obtoževalca korupcije visokih ruskih uradnikov, Sergeja Magnitskega. Ameriški zakon je bil leta 2016 razširjen na tovrstne primere, ki se dotikajo kršitev človekovih pravic in obtožb korupcij v vseh državah, in ne le Rusiji, primer bolgarskega bančnika pa bo tako lahko prvi primer uporabe razširjenega zakona.

Sledeč dokumentom, ki jih je pridobil mreža preiskovalniega novinarstva BIRN, se za aplikacijo zakona Magnitski v primeru bolgarskega bančnika zavzema tudi ameriški veleposlanik Združenih narodov Bill Richardson. Spomnimo, da bolgarski organi pregona Cvetana Vasileva obtožujejo uporabe ponzi sheme in nezakonitega pridobivanja sredstev, ko je bil predsednik Korporativne komercialne banke ali krajše CCB. Kolaps banke leta 2014 velja za največji propad v zgodovini Bolgarije, povzročena škoda pa je ocenjena na približno dve milijardi evrov. Vasilev je zaradi obtožb v izgnanstvu v Srbiji, obtožbe pa zavrača kot politično motiviran proces.

Avstrija je na območja ob meji s Slovenijo poslala 160 vojakov, ob meji z Italijo pa 70 vojakov. Vojska bo tam s policijo sodelovala pri preprečevanju prehoda migrantov čez mejo. Napotitev je del poostrenega mejnega nadzora, ki ga je Avstrija napovedala prejšnji teden. Vojsko pa na meje pošilja tudi Bolgarija, in sicer bo na bolgarsko-turški meji patruljiralo 600 vojakov.

Delavska svetovalnica je na novinarski konferenci ponovno opozorila na problematično prakso javnega naročanja. Kaj so bistveni problemi te prakse, Goran Lukič iz Delavske svetovalnice:

Izjava

S cvetkami nekaterih konkretnih primerov današnji Off zaključi Lukić:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness