Irak prežema vse hujše medetnično in versko nasilje, ki grozi, da bo državo pahnilo nazaj v državljansko vojno, kakršna je v Iraku potekala med letoma 2006 in 2007. V zadnjem valu bombnih napadov, ki so pretresli več iraških mest, je bilo po zdajšnjih podatkih ubitih vsaj 13 ljudi, medtem ko jih je včeraj v nasilju izgubilo življenja čez 70. Razmere v Iraku so se začele občutno zaostrovati konec januarja, ko so vladni vojaki streljali na sunitske protestnike v Faludži. To je vodilo v bombne napade sunitov na šiite in obratno. Toliko torej o domnevno stabilnem Iraku, kot ga je ob umiku ameriških vojakov iz te države leta 2011 opisal ameriški predsednik Barack Obama.

Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se poleg krvave državljanske vojne obeta še meddržavni spopad. Na Golanskem višavju, ki ga Izrael okupira od leta 1967 - gre pa za sirsko območje -, so se že tretjič v roku enega tedna spopadli sirski in izraelski vojaki. V prvih dveh incidentih ni bilo ranjenih, tokrat pa sirska stran navaja, da je uničila izraelsko vojaško vozilo, potem ko naj bi to zapeljalo v notranjost Sirije. Uradni Tel Aviv je potrdil, da je do spopada res prišlo in da so izraelski vojaki odgovorili na napad. Poročil o morebitnih žrtvah še ni.

Gvatemalsko ustavno sodišče je razveljavilo obsodbo nekdanjega diktatorja Efraína Ríosa Montta, ki so ga pred dobrim tednom dni spoznali za krivega za genocid in zločine proti človečnosti nad več kot 1750 pripadniki staroselske skupnosti Majev, ter odredilo, da se mora postopek vrniti v stanje pred 19. aprilom. Sodišče v Gvatemali je Montta 10. maja spoznalo za krivega zločinov, storjenih nad skupnostjo Majev v času njegovega režima med letoma 1982 in 1983 in ga obsodilo na 80-letno zaporno kazen. To je bila precedenčna sodba, ki bi potencialno lahko odprla pot do uspešnejšega soočanja s politično realnostjo. Toda ustavno sodišče je včeraj to odločitev razveljavilo in odredilo, da izloča vse postopke po 19. aprilu, saj naj bi sojenje od tedaj potekalo v senci postopkovne napake. Datum začetka ponovnega procesa sojenja bo določen naknadno.

V Boliviji so sprejeli zakon, ki predsedniku Evu Moralesu omogoča, da se bo na volitvah prihodnje leto lahko še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Ustava določa, da lahko predsednik služi le dva mandata. Ustavno sodišče pa je prejšnji mesec potrdilo, da Morales lahko znova kandidira za predsednika te najrevnejše južnoameriške države, ker je bila ustava spremenjena med njegovim prvim štiriletnim mandatom, tako da se njegov prvi mandat ne šteje. V ponedeljek je razsodbo s sprejetjem ustreznega zakona potrdil še kongres. Opozicija zakonu nasprotuje in trdi, da ni v skladu z ustavo. Napovedala je tudi, da bo skušala doseči njegovo razveljavitev. Glede na javnomnenjsko raziskavo, opravljeno aprila, bi 53-letni Morales na volitvah trenutno dobil 41 odstotkov glasov.

Ameriški State Department v letnem poročilu o verskih svoboščinah po svetu opozarja na porast primerov nestrpnosti proti judom in muslimanom ter drugim verskim manjšinam. Pri tem kot posebej zaskrbljujoče izpostavlja razmere v Iranu, na Kitajskem, Savdski Arabiji, Severni Koreji in Burmi. Ameriški državni sekretar John Kerry je v ponedeljek ob objavi poročila za leto 2012 priznal, da tudi Združene države Amerike niso popolne glede verskih pravic in svoboščin, ki jih je označil za univerzalno vrednoto, in pozval vse države po svetu, naj jih spoštujejo in ščitijo. Glede na poročilo naj bi antisemitizem naraščal v Egiptu in Venezueli, medtem ko naj v Sloveniji verske ter rasne diskriminacije ne bi bilo. Tudi sicer je rasizem, glede na poročilo na stari celini, skorajda neprisoten.

A vendarle spomnimo na sosednjo Madžarsko. Viktor Orban in njegova stranka Jobbik sta v dobrih dveh letih oblasti intenzivno delala na rezanju demokratičnih vrednot in socialnih pravic z omejevanjem svobode tiska, političnim usmerjanjem delovanja centralne banke, izbrisom besede republika iz državne ustave, obsojanja homoseksualnosti, kriminalizaciji brezdomcev, napadom na pravice žensk, revitalizaciji paravojaških milic in koketiranjem z Nacistično retoriko antisemitizma ter nasilja nad Romi.

Po Franciji želi Anglija postati 15. država na svetu, z legalizacijo istospolnih porok. Parlamentarni postopek za le-to v Angliji in Walesu se bo nadaljeval, potem ko so v ključnem glasovanju v ponedeljek britansko vlado podprli opozicijski laburisti. Istospolni pari na otoku imajo sicer že zdaj enake pravice na področju starševstva kot heteroseksualni. Od leta 2005 lahko posvojijo otroka, dovoljeno pa je tudi spočetje z biomedicinsko pomočjo. Prav tako zakonodaja dovoljuje, da ženska donosi otroka za istospolni par, a le pod pogojem, da za to ne dobi plačila.

Računsko sodišče Republike Slovenije je izdalo negativno mnenje Mestni občini Maribor pri projektu javno-zasebnega partnerstva v zvezi z radarji. Le-ta je bil slabo pripravljen in izveden, odločitev občine pri njih pa ni temeljila na pravih argumentih. Govorili smo s predsednikom računskega sodišča, Igorjem Šoltesom, ki nam je pojasnil odločitev:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Člani odbora Državnega Zbora za finance in monetarno politiko so na obravnavi sprememb zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto z devetimi glasovi za in osmimi proti sprejeli dopolnilo poslanske skupine Slovenske Demokratske Stranke proti dvigu RTV-prispevka. Ob tem dejstvu se prispevek naročnine za RTV očitno ne bo zvišal.