Čez celoten konec tedna so se v Španiji odvijali množični protesti proti varčevalnim ukrepom. Obenem se bo s protesti obeležilo tudi jutrišnjo prvo obletnico gibanja indignados – ogorčeni, ki se je pričelo 15. maja pred enim letom z okupacijo trga Puerta del Sol v Madridu. Policisti so protestnike na trgu razpršili, vendar so se kljub prepovedi vrnili v nedeljo zvečer. Zjutraj je policija ponovno napadla in uspela do zgodnjega jutra trg ponovno odpreti za promet. Več o protestih in dogajanju v Španiji nam je povedal novinar časnika Publico, Oskar Abou Kasem:

V Veliki Britaniji se je zaradi protestiranja skupin za varovanje civilnih svoboščin v zadnjem trenutku zavlekel sprejem tako imenovanega 'Snooper's Charter'. To je zakon, ki bi vladnim varnostnim strukturam omogočal vpogled v elektronsko pošto, Facebook, SMSe in splošno uporabo interneta vseh državljanov ter državljank Združenega kraljestva. Vodilni pri policiji in obveščevalnih agencijah zakon upravičujejo s spreminjajočo se naravo svetovnega spleta, zaradi katere so orodja, s katerimi so doslej sledili teroristični in podobni dejavnosti, postala zastarela. Predlog zakona pooblastila za najbolj občutljive informacije sicer omejuje na policijo in obveščevalne agencije. Lokalne avtoritete pa bodo do podatkov lahko dostopale le z nalogom lokalnega sodnika. Več o samem predlogu zakona nam je povedala Ana Theresa, tiskovna predstavnica organizacije Privacy International:

Izraelski okoljski minister Gilad Erdan je predlagal vladi, da Izrael prekine dobavo električne energije Gazi, če bi poleti začelo primanjkovati elektrike v Izraelu. Po njegovem mnenju je absurd varčevati z elektriko na Izraelcih, saj naj bi Gaza večkrat zamujala s plačili. Izrael je sicer glede na mirovni sporazum iz Osla leta 1993 sicer obvezan, da Gazi dobavlja energijo. Energetski problemi Gaze se zaostrujejo ne le pri dobavi elektrike, temveč ima probleme tudi z nafto, saj se je znižalo tihotapljenje nafte preko egipčanske meje. S podobno situacijo se srečuje tudi Izrael, saj je Egipt znižal izvoz nafte Izraelu.

V Jemnu so pripadniki Al Kaide razstrelili plinovod, ki oskrbuje terminal na obalah Adenskega zaliva. To je bil že drugi napad na plinovode v zadnjem mesecu. Razlog za napad naj bi bil vojaški napad z brezpilotnimi letali s strani Združenih Držav Amerike na pripadnike Al Kaide na jugu Jemna, v katerem naj bi bilo ubitih 11 ljudi. Napadi se odvijajo, odkar je v lanskem letu lokalna struja Al Kaide prevzela kontrolo nad južnimi provincami ter se pričela upirati vladnim silam. Pred tem naj bi Al Kaida sodelovala z vlado pri zatiranju šiitskih upornikov na severu.

Voditelji šestih članic Sveta zalivskega sodelovanja so se sestali v prestolnici Savdske Arabije in nadaljevali pogajanja o tesnejšem sodelovanju med članicami. Že decembra lani je Savdski kralj Abdullah bin Abdul Aziz podal pobudo za tesnejše sodelovanje med vsemi šestimi članicami Sveta zalivskega sodelovanja, torej Savdsko Arabijo, Združenimi Arabskimi Emirati, Bahrajnom, Kuvajtom, Katarjem in Omanom. Prešli naj bi iz sodelovanja v formiranje skupne unije, po zgledu Evropske. Na trenutnih pogovorih naj bi se usklajevalo glede prve združitve med Savdsko Arabijo in Bahrajnom.

Kim Jong-Un, ki je z začetkom letošnjega leta postal voditelj poslednje komunistične utopije – Severne Koreje, je že postal tarča napadov zunanjih agresorjev. Japonec Ken Kato namreč dvomi v legitimnost njegovega nasledstva, pri tem pa se sklicuje na zakon, ki ga je sprejel Jong-Unov dedek Kim Il-Sung – prvi severnokorejski voditelj. Po tem zakonu se mora seme razrednih sovražnikov uničiti preko treh generacij – to pomeni, da sinovi odgovarjajo za grehe svojih dedkov in očetov, če so ti sodelovali z okupatorji ali v protirevolucionarnem boju. Raziskovalec Kato na podlagi tega ugotavlja, da je Kim Jong-Unov dedek po materini strani – Ko Gyon-Tek - med drugo svetovno vojno za Japonce šival vojaške uniforme. Za to je sicer plačal z odhodom v delovno taborišče, takšna usoda pa mora potemtakem čakati tudi Kim Jong-Una, če naj se Severna Koreja še naprej smatra za pravno državo.

Predsednik Kube Raul Kastro je podprl končanje državne diskriminacije proti homoseksualcem in trans-seksualcem. Glavna pobudnica zahteve je njegova hčerka Mariela Castro, ki vodi nacionalen center za spolno izobraževanje. S pomočjo svojega očeta poskuša prisiliti sprejetje zakonodaje, ki bi dovolila istospolne zveze, vendar ne legalizira porok med homoseksualci. Zakonodaja naj bi bila sprejeta v letošnjem letu.