Objava naloga ameriškega tajnega sodišča o nadzorovanju telefonskih klicev strank telekomunikacijskega podjetja Verizon v britanskem Guardianu je prvi konkreten dokaz, da ameriška vlada vohuni ne le za tujci, ampak tudi za svojimi državljani, čeprav to ne bi smelo biti veliko presenečenje, saj ameriški mediji o tem poročajo že od leta 2005. Po besedah vodje senatne večine, demokrata Harryja Reida, to ne bi smelo biti presenečenje, saj naj bi program nadzorovanja preprečil več terorističnih napadov. O obstoju progama prisluškovanja ne le tujcem, ampak tudi Američanom je sicer prvi pisal časopis New York Times leta 2005. Kasneje še drugi mediji, vendar pa večjega razburjenja v Združenih državah Amerike ni bilo, saj je administracija predsednika Georgea Busha mlajšega to opravičila z vojno proti terorizmu. Enako sedaj počne tudi administracija Baracka Obame, ki je leta 2008 kandidiral s platformo nasprotovanja ekscesom Busheve administracije v vojni proti terorizmu.

Kamboška narodna skupščina je sprejela zakon, s katerim prepoveduje zanikanje grozot, ki jih je zagrešil režim Rdečih Kmerov. Zakon je 86 članov skupščine, ki so bili prisotni na seji, sprejelo soglasno. Opozicijske stranke so bile izključene tako iz glasovanja kot iz razprave. Zakon prepoveduje izjave, s katerimi bi zanikali zločine režima, ki je v Kambodži vladal med letoma 1975 in 1979. V tem obdobju je v državi umrlo okoli dva milijona ljudi oziroma četrtina takratnega prebivalstva Kambodže. Številne so usmrtili, mnogi pa so umrli tudi zaradi mučenja, izčrpanosti ali podhranjenosti. Sprejetje zakona je predlagal premier Hun Sen, potem ko se je v javnosti pojavil posnetek izjave enega od opozicijskih voditeljev Kema Sokhe. Ta je trdil, da mučenja v zloglasnem zaporu Tuol Sleng niso zakrivili pripadniki kmerskega režima, saj da so zapor vodili vietnamski vojaki. Vietnam je sicer posredoval proti Kambodži, ko je slednja napadla njegovo ozemlje, vendar so se bili kasneje prisiljeni umakniti, saj ni bilo konsenza v Varnostnem svetu Združenih narodov. Vietnamski vojaki so bili zgroženi nad lakoto in grozljivim terorjem nad populacijo.

Romunska parlamentarna komisija, zadolžena za obnovitev ustave, je sprejela amandma, ki poroko opisuje le kot združitev ženske in moškega. Amandma je potrdilo 15 članov, trije so bili vzdržani. Poslanka liberalne stranke Alina Gheorgia, ena od vzdržanih, je ob tem dodala: „Romunija še ni zrela, da bi podpirala istospolne poroke, moje mnenje je, da se je uvrstitev te teme v javnosti zgodila prezgodaj.“ Doslej je bila v ustavi poroka označena kot združitev dveh zakoncev, sprememba pa kaže na poskus političnih in cerkvenih sil, da se z ustavo ubranijo pred napori posameznikov in nevladnih organizacij, ki so v preteklem letu skušale uvrstiti zakon, ki bi urejal enakost istospolnih partnerjev pred zakonom. Predlog nove ustave morata sicer sprejeti še parlament in ljudstvo na referendumu.

Na ulicah večjih mest Francije se je včeraj zbralo tisoče zgroženih in žalujočih protestnikov v spomin na v sredo s strani skinheadov do smrti pretepenega aktivista skupine Antifašistov Paris-Banlieue, 18-letnega Clementa Merica. Protestom so se pridružile tudi sile politične levice, vsi pa so zahtevali zakonsko prepoved skrajnih desničarskih skupin. Nasilje skrajne desnice naj bi se po sprejetju zakona, ki dopušča istospolne poroke, in pozivu v Notre Damu samoubitega Dominique Vennerja okrepilo.

Več sto protestnikov je blokiralo zgradbo parlamenta Bosne in Hercegovine v Sarajevu, v kateri je bilo tedaj okoli 800 ljudi, med njimi tudi 200 gostov iz tujine. Blokada parlamenta se je razrešila šele zgodaj davi, ko je posredovala tudi policija in evakuirala tujce. Včeraj je namreč v parlamentu v Sarajevu potekala mednarodna investicijska konferenca, kar pa so protestniki izkoristili za blokado. Protesti so izbruhnili zaradi političnih prerekanj glede enotne matične številke državljanov, zaradi katerih otroci, rojeni po 12. februarju 2013, ne dobijo te številke, s tem pa tudi ne možnosti, da bi dobili osebne dokumente. Povod za proteste je bil primer trimesečne Belmine Ibrišević, ki zaradi tega ni mogla na nujno zdravljenje v tujino, saj ni dobila potnega lista. V Sarajevu je tudi naš sodelavec Matej Šebenik, ki je komentiral dogajanje v parlamentu:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Nadalje Matej komentira problematiko z matičnimi številkami:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Mestna občina Maribor je podjetju Iskra Sistemi poslala poziva, naj odstrani radarje, a to tega še ni storilo. Župan Andrej Fištravec je ob tem dejal, navajamo "Če tega ne bodo v nekaj dneh storili, bomo radarje demontirali sami na njihove stroške", konec navedka. Medtem je cestno podjetje Nigrad, odgovorno za vzdrževanje občinskih cest, podjetju poslalo sledeči dopis: „Ugotavljamo, da navedena oprema ni v funkciji, ne ustreza odrejeni prometni ureditvi, prometno tehničnim in varnostnim razmeram na prometnih površinah in za njeno namestitev ni ustreznih pravnih podlag.“

Sicer pa sta bila kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada, ki sta preiskovala sume kaznivih dejanj v zvezi z mariborskimi radarji, razrešena s tega primera, kar naj bi bilo posledica anonimne prijave, v kateri se jima očita neprimerno vedenje do preiskovancev in sum korupcijskega dejanja. Eden od domnevnih očitkov na račun omenjenih kriminalistov naj bi bil ta, da so občinski uslužbenci plačali kriminalistoma kosilo.