Zečenjamo na Japonskem, kjer štiri leta po tem, ko je tsunami v Fukushimi povzročil jedrsko katastrofo, ponovno zaganjajo jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai, kjer so sicer že avgusta zagnali prvega. Zagon drugega je tako kot zagon prvega sprožil val ogorčenja javnosti. Japonska je po nesreči zavoljo razbohotenja strahu pred jedrsko energijo prekinila delovanje vseh svojih 48-ih jedrskih reaktorjev. Vmes je zgolj leta 2013 z namenom odprave manka električne energije za kratek čas zagnala dva reaktorja, ki pa ju je kmalu zatem spet ustavila. V prihodnosti si lahko po besedah glavnega vladnega sekretarja Yoshihida Suge pod vodstvom Shinza Abeja obetamo ponoven zagon jedrskega programa. Premier Shinzo Abe je sicer že od časa katastrofe navijal za njegovo vnovično vzpostavitev.

Vlada v Mjanmaru je podpisala dogovor o prekinitvi z osmimi od dvajsetih uporniških skupin, ki že vse od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 delujejo v državi. Številne etnične skupine, ki so želele biti neodvisne nasploh, ne zgolj od Velike Britanije, so takrat začele z uporom. Dogovor lahko razumemo kot taktično potezo premiera Theina Seina pred volitvami, ki se imajo zgoditi osmega novembra. Njegovo navdušeno razglašanje o začetku miru sicer očrni dejstvo, da k dogovoru niso pristopile najbolj aktivne skupine, kot je Vojska za neodvisnost Kačina, ki na severu Mjanmara obvladuje velik del zvezne države Kačin.

Muslimanski skupnosti v New Yorku odločitev pritožbenega sodišča omogoča tožbo proti policijskim enotam velemesta zaradi poostrenega nadzora pripadnikov skupnosti na podlagi vere. Pritožbeno sodišče je odločilo v prid muslimanski skupnosti po tem, ko je nižje sodišče odločilo, da protiteroristična zakonodaja Združenih držav Amerike v teoriji in praksi ni kršila njihovih pravic.     

Ukrajina od Rusije zahteva 1.000 milijard dolarjev odškodnine za pripojitev Krimskega polotoka in njenega domnevnega vojaškega posredovanja v Donbasu. Ob zahtevi za odškodnino so ukrajinske oblasti napovedale še, da bodo ob tem do 29. oktobra pripravili predlog za reprogramiranje treh milijard dolarjev dolga do Rusije. Rok za vrnitev dolga Ukrajini sicer poteče decembra, v primeru, da se z Rusijo o odškodnini in reprogramiranju kredita ne bodo uspeli dogovoriti, pa so v Kijevu po besedah ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka pripravljeni tudi na sodni postopek. V Moskvi so se v odzivu na ukrajinsko zahtevo vprašali, kako je ukrajinska vlada prišla do omenjenega zneska in cinično poudarili, da je Donbas del ukrajinskega ozemlja.

Strah pred samovoljo Rusije pa bo manjši na Baltiku. Litva je s Poljsko podpisala sporazum o povezavi plinovodov med državama, s čimer baltske države pri dobavi zemeljskega plina ne bodo več odvisne izključno od Rusije. Priključitev baltskih držav na energetsko in plinovodno omrežje je sicer ena od prioritet energetske politike Evropske unije, ki je dobila dodaten zagon ob aktualnem strahu zahodne Evrope pred Rusijo.

Romunija nadaljuje z gradnjo raketnega ščita na bivši sovjetski bazi v Daveselu na jugu države, sporoča politični vrh. Ta zavrača ugovor Moskve, ki se ob tem sklicuje na mednarodno Pogodbo o preseganju raket srednjega in krajšega dometa, Bukarešta pa odgovarja, da bo raketni ščit zgolj presegal rakete, s čimer da ne krši pogodbe. Raketni ščit naj bi bil v Romuniji, članici Nata, vzpostavljen do konca leta, zaposloval pa bo do 500 ameriških vojakov in civilistov. Drugi del ščita se gradi na Poljskem.

Solzava seja kosovskega parlamenta je dobila nadaljevanje. Podobno kot minuli četrtek se je kosovska opozicija odločila za nasilno prekinitev tudi današnjega parlamentarnega zasedanja in tik pred njegovim začetkom v parlamentarni dvorani ponovno sprožila pločevinke s solzivcem. Trojček opozicijskih strank, Gibanje za samoopredelitev, Zavezništvo za prihodnost Kosova in Pobuda za Kosovo, očitno pri nasprotovanju zakonom, ki predvidevajo vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova, očitno še naprej ne namerava izbirati sredstev, pri tem pa računa na pomoč podpornikov na prištinskih ulicah.

Pred zgradbo parlamenta se je tudi tokrat zbralo približno 100 protestnikov, ki delijo mnenje kosovske opozicije, da bi vzpostavitev skupnosti srbskih občin vodila v poglobitev etničnih konfliktov in okrepila vpliv Srbije na Kosovu. Podporniki opozicije so se zaradi kratkotrajnega policijskega pridržanja vodje Samoopredelitve Aljbina Kurtija na ulicah Prištine zbrali že v ponedeljek. Tokrat za razliko od takrat, ko so se nasilno lotili policije in pisarne kosovskega premiera Ise Mustafe, o incidentih ne poročajo.  

Na Hrvaškem je tudi uradno dovoljeno zdravljenje s pomočjo gandže. Z današnjim dnem je namreč stopil v veljavo spremenjen pravilnik o merilih za razvrščanje in predpisovanje zdravil, ki v primeru določenih bolezni dopušča uporabo zdravil in framacevtskih pripravkov na osnovni konoplje in kanabinidov. Čeprav mediji v večini poročajo o že izdelanih zdravilih na osnovni kanabinodiov, kot sta dronabinol in nabilon, pa bo je s spremenjenim pravilnikom za farmacevtske pripravke dovoljena tudi uporaba same rastline in njenih ekstraktov. Saša Bajilo iz Društva Medicinska konplja.* 

Izjava

Zdravljenje s pomočjo trave pa bo, kot rečeno, na Hrvaškem dovoljeno samo v primeru določenih bolezni.

Izjava

*Popravljeno in dopolnjeno.