29. 11. 2012 – 14.00

Off otokov Svetega Andreja

Audio file

 

Generalna skupščina bo zvečer po srednjeevropskem času glasovala o resoluciji, s katero bi Palestina v svetovni organizaciji dobila status države nečlanice in s tem priznanje državnosti. V 193-članski Generalni skupščini Združenih narodov za razliko od Varnostnega sveta članice ne morejo vlagati veta, kot to lahko počnejo stalne članic Varnostnega sveta na zasedanjih tega organa. To pomeni, da Združene države Amerike, ki poleg Izraela najbolj nasprotujejo potrditvi statusa države nečlanice Palestini, ne bodo mogle vložiti veta, kar pomeni, da bo Palestina bržkone status dobila, saj je večina držav v Združenih narodih naklonjena njenim prizadevanjem. Palestina sicer ne bo sprejeta v Združene narode, vendar bo njen status iz entitete opazovalke povišan v državo nečlanico opazovalko. Stališče Slovenije še ni znano, je pa o tem v sredo za zaprtimi vrati razpravljal odbor Državnega zbora za zunanjo politiko.

Kolumbija začasno ne priznava več Meddržavnega sodišča Organizacije Združenih narodov v Haagu. Razlog Bogote za to je odločitev omenjenega sodišča, ki je pred devetimi dnevi na novo začrtalo morsko mejo med Kolumbijo in Nikaragvo, s čimer naj bi razrešilo desetletja dolg spor med državama glede suverenosti nad aripelagom Svetega Andreja. Sodišče je sicer odločilo, da otoki Svetega Andreja in tudi manjši otoki blizu obale Nikaragve pripadajo Kolumbiji, medtem ko so ponovno začrtane meje Nikaragvi dodelile okoli 70.000 kvadratnih kilometrov morja, ki je na dnu potencialno bogato z nafto. Razsodbo je ljudstvo Nikaragve pozdravilo. Predsednik Kolumbije Juan Manuel Santos pa je dejal, da njegova država odstopa od bogotske pogodbe iz leta 1948, ki je podlaga za razsodbo sodišča. Tako pravi, da morata mejo državi določiti sami.

Policija v Mjanmaru je uporabila vodne topove za prekinitev protesta proti razširitvi rudnika bakra blizu centralnega mesta Monywa. Po besedah protestnikov, med katerimi so bili lokalni kmetovalci, menihi in aktivisti, je bilo več ljudi ranjenih, njihove kampe pa so požigali. Demonstrirali so proti prisilnim izselitvam, ki bi omogočile razširitev največjega rudnika v Burmi, ki je v lasti državne vojske in kitajske orožarske korporacije Norinco. Danes pa naj bi protestnike obiskala voditeljica opozicije Aung Suu Kyi, ki jih podpira. Zakoni, ki zadevajo javne proteste, so po padcu vojaškega režima sicer milejši, vendar je oblast protestnikom, ki so proti razširitvi rudnika, postavila ultimat, da prenehajo, ali pa bo uporabljena sila, kar se je tudi zgodilo.

Španska nacionalizirana banka Bankia bo v naslednjih treh letih odpustila 6.000 ljudi, kar predstavlja skoraj 30 odstotkov njene delovne sile. Bankia je ena od štirih španskih bank, ki bo od Evropske unije dobila denar za dokapitalizacijo, in sicer 37 milijard evrov, kar naj bi jo rešilo propada. To bo prvo nakazilo od 100 milijard evrov vredne pomoči za španske banke, kolikor je odobrila Evropska unija. Tako imenovana kolateralna škoda denarne pomoči španskim bankam, ki naj bi v državi z globoko krizo zagnala zdravo kreditiranje realnega sektorja, pa bo že omenjeno odpuščanje.

V skoraj vseh hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah in v zdravstvenih ustanovah se je začela enodnevna opozorila stavka sindikatov učiteljev, profesorjev, znanstvenikov in medicinskih sester. Stavka poteka zaradi znižanja plač učiteljem in profesorjem. Tako imajo nižje plače v razponu med 27 in 108 evri in so zaenkrat po besedah predsednika sindikata Preporod Željka Stipića edini v javnem sektorju, ki jim je vlada do sedaj znižala plače. V sindikatu pa so tudi nezadovoljni z napovedjo vlade, da bo odpovedala splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, pri pogajanjih o novi pogodbi pa napoveduje ukinitev dodatkov na plače in določenih nadomestil. O stavki smo spregovorili s Stipićem:

Izjava se nahaja v posnektu oddaje.

V Mariboru je v romskem društvu Romano Pralipe potekala predstavitev projekta Romščina na spletu, ki ga je v sodelovanju z omenjenim društvom pripravil član združenja EpeKa Sabri Bejta. Več o projektu in kako se mariborsko romsko narečje razlikuje od drugih romskih narečij v Sloveniji nam je povedal Fatmir Bečiri, predsednik društva Romano Pralipe:

Izjava se nahaja v posnektu oddaje.

Tomo Križnar vabi na dobrodelno razstavo Oči in ušesa boga slikarja Marka Krvine, ki se bo odvijala danes v prostorih galerije ACH ob 18. uri. Več Križnar:

Izjava se nahaja v posnektu oddaje.

In še nekaj besed o torkovem dogajanju. Med zborovanjem na trgu revolucije je Križnar v Cankarjevem domu predvajal nov film. Kakšne so bile reakcije gledalcev na film in njegova na zunanje dogajanje:

Izjava se nahaja v posnektu oddaje.

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.