Nemško združenje sodnikov je izdalo mnenje, da mehanizem reševanja sporov med investitorji in državami v čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu TTIP nima pravne podlage in da zanj ni potrebe. Mehanizem reševanja sporov vzpostavlja vzporeden pravni sistem izključno za multinacionalna podjetja in jim omogoča tožbe proti državam zaradi sprejema zakonodaje, ki podjetju znižajo dobiček. Združenje sodnikov, ki združuje 16 tisoč sodnikov in tožilcev, je še dodalo, da utemeljitev Evropske komisije, da investitorji brez takšnega sistema nimajo zadostne zaščite, ni resnična in da bi vzpostavitev takšnega mehanizma pomenila vmešavanje v domači pravni sistem ter omejevanje možnosti držav za sprejemanje zakonodaje.

Evropska komisija se sooča tudi z obtožbami s strani varuhinje človekovih pravic Emily O’Reilly. Ta je Komisijo pozvala, naj javno objavi podatke o vseh srečanjih med njenimi predstavniki in lobisti tobačne industrije, Komisija pa je poziv enostavno zavrnila. Varuhinja poudarja, da je takšno ravnanje v nasprotju s smernicami Združenih narodov in določili Konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom. Z določili naj bi bilo skladno le delovanje resorja za zdravstvo, ostali resorji, pri katerih lobira tobačna industrija, pa ne.

Selimo se na Bližnji vzhod. Turški predsednik Reccep Tayyip Erdogan je Washingtonu pojasnil, da naj si za zaveznika izberejo bodisi Turčijo bodisi kurdske sile. Opozorilo prihaja po obisku kurdskih sil v Kobaneju s strani ameriškega odposlanca za boj proti Islamski državi Bretta McGurka.

Iran od Indije zahteva, da dolg za energente, ki se je nabral med trajanjem sankcij proti Iranu, poravna v evrih. Od leta 2013 naprej so indijske rafinerije 45 odstotkov kupljenih energentov plačale v indijskih rupijah, preostalih približno 6 milijard evrov pa naj bi bilo poravnano v tujih valutah po dvigu sankcij. Poleg tega zneska pa bo Iran v evrih računal tudi plačila v okviru na novo podpisanih pogodb. S tem skuša omiliti odvisnost od dolarja, ki je bil do nedavnega praktično edina valuta za mednarodno menjavo energentov. V zadnjih letih je energetski trg postal valutno bolj raznolik - Kitajska plin iz Katarja kupuje v juanih, z Rusijo pa se dogovarja za plačilo v mešanici rubljev in juanov.

Po nedavni severnokorejski izstrelitvi rakete dolgega dosega so Južna Koreja in Združene države Amerike napovedale začetek pogovorov o namestitvi ameriških protiraketnih sistemov v Južni Koreji. Poleg severnokorejskih raket bi bile v dosegu sistema seveda tudi kitajske. Kitajska je že izrazila nasprotovanje. S postavitvijo sistema bi se tako utegnilo v Aziji ponoviti podobno zaostrovanje, kakršnemu smo bili priča v Evropi, kjer so se ZDA pod predsednikovanjem Georgea Busha dogovarjale o namestitvi protiraketnega ščita, domnevno uperjenega proti Iranu, dejansko pa proti Rusiji. Omenimo, da tisti v Romuniji sicer v polni zmogljivosti deluje od minulega decembra, medtem ko naj bi na Poljskem s polno zmogljivostjo začel delovati leta 2018.

Indijska agencija za regulacijo telekomunikacij je odločila, da je program Free basics podjetja Facebook nelegalen. V okviru programa Free basics bi Facebook v sodelovanju z lokalnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev omogočal zastonj dostop do interneta, a le na izbranih spletnih straneh, med drugimi Facebooku, Wikipediji in določenih novičarskih portalih. Agencija je odločila, da ponudniki ne smejo zaračunavati različnih cen za različne spletne naslove, in s tem odločila v prid načelu internetne nevtralnosti. Program Free basics je sicer v teku v 15 državah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.

Združeni narodi pozivajo latinskoameriške države, ki se soočajo z epidemijo virusa Zika, naj ženskam omogočijo dostop do kontracepcije in splava. Obstaja sum, da virus pri nosečnicah poškoduje možgane otroka. Nekatere države prepovedujejo splav v vsakem primeru, spet druge, med njimi Brazilija, kjer je izbruh virusa najhujši, pa ga dovoljujejo le v primeru posilstva ali ogroženosti življenja nosečnice.

Haitijski predsednik Michel Martelly je zaključil svoj mandat in vodenje države prepustil prehodni vladi. Drugi krog volitev, na katerih bi Haitijci morali izbrati njegovega naslednika, je bil zaradi očitkov o volilnih prevarah v prvem krogu preložen na 24. april. Opozicija nasprotuje oblikovanju prehodne vlade, ki jo je izbral parlament, saj so bili poslanci izvoljeni v z domnevnimi prevarami zaznamovanem prvem krogu volitev. Namesto tega želijo, da proces formiranja nove oblasti vodi Ustavno sodišče. Opozicija je svoje nezadovoljstvo izrazila tudi na ulicah, zaradi česar je bil odpovedan prvi dan vsakoletnega karnevala Mardi Gras.

Slovenija

Makedonija je na meji z Grčijo začela postavljati drugo žičnato ograjo, ki bo tekla vzporedno s prvo. S potezo je nedvomno zadovoljen slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je čez vikend na srečanju zunanjih ministrov držav članic Evropske unije zagovarjal slovenski predlog zaostritve nadzora na meji med državama. Pri tem je bil domnevno tudi uspešen, saj naj bi po njegovih besedah načrt podprle države na balkanski poti.

Na kulturni praznik so se mnogi slovenski kraji - oziroma natančneje njihove obcestne table - znašli oviti v žico. Po besedah enega izmed sodelujočih je skupina aktivistov z žico ovila občinske table v 204 od 212 slovenskih občinah. Namen akcije je bil združiti nasprotnike žice, ki jih običajno delijo različna prepričanja in razlogi za nasprotovanje, v akciji brez navajanja argumentov.