Pakistanska javna agencija za civilno letalstvo je sporočila, da je odpravila omejitve za civilne polete in tako ponovno odprla vzhodni tranzitni zračni koridor, potem ko je pred petimi meseci zaradi politično-vojaških trenj z Indijo zaprla zračni prostor za ves civilni promet. Februarja je islamistična skupina Džaiš e Mohamed namreč izvedla bombni napad na konvoj indijskih varnostnih sil v indijskem delu pokrajine Kašmir, Indija pa je odgovorila z zračnimi napadi na pakistansko ozemlje. Aprila je Pakistan sicer že odprl zračni koridor ob obalnem delu, odprtje vzhodnega koridorja pa so neuradno pogojevali z umikom indijskih lovcev blizu pakistanske meje. Zaprtje zračnega prostora je vplivalo predvsem na povezave z državami jugovzhodne Azije, predvsem s Tajsko; indijski minister za civilno letalstvo Hardeep Singh Puri je izpad prihodkov indijskih letalskih družb ocenil na okoli 142 milijonov evrov.

Romunska notranja ministrica Carmen Dan je nepreklicno odstopila s položaja. Odločitev je sprejela pred zasedanjem izvršnega odbora Socialdemokratske stranke, poznane pod kratico PSD, na katerem so razpravljali o kadrovskih rošadah v vladi. Predsednica stranke in premierka Viorica Dancila je po sestanku sporočila, da bo Dan nadomestil Nicolae Moga iz PSD, zunanjega ministra Teodorja Melescanuja, ki se ga je odločila odstaviti, pa Ramona Manescu iz koalicijskega Zavezništva liberalcev in demokratov. Menjavi v notranjem in zunanjem resorju naj bi bili usmerjeni k “čiščenju” kadrov, zvestih nekdanjemu premierju Liviu Dragnei, ki  zaradi obsodbe o korupciji od maja prestaja triinpolletno zaporno kazen. S tem si v PSD želijo obrniti padajočo krivuljo podpore - ta je na splošnih volitvah leta 2016 znašala 45 odstotkov, na nedavnih evropskih volitvah pa dvajset odstotkov - in to še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, za katere stranka še ni izbrala svojega kandidata.

Malezijski parlament začenja z obravnavo predloga o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 18 let. Vloženi amandmaji opozicije predvidevajo tudi pravico kandidiranja na volitvah in samodejno registracijo volivcev ob dopolnjenem 18 letu. Zdajšnji starostni cenzus v Maleziji je 21 let. Če bo do znižanja starostne meje dejansko prišlo, bosta vladna in opozicijska stran prvič v zgodovini države sodelovali pri sprejemanju zakonodaje, ki zahteva spreminjanje ustave.

Tisočero protestnikov že tretji dan zaseda ulice prestolnice San Juan, kjer zahtevajo odstop portoriškega guvernerja Ricarda Rossella. Protesti so izbruhnili po tem, ko je Center za preiskovalno novinarstvo objavil več kot 800 strani prepisov skupinskega pogovora z aplikacije Telegram, ki je potekal od konca lanskega leta pa vse do 20. januarja in v katerem se Rossello in devet drugih članov njegove administracije zaničljivo izraža o ženskah, političnih nasprotnikih in novinarjih, sporočila pa vsebujejo tudi dogovarjanje o manevrih, s katerimi bi manipulirali z javnim mnenjem. Zbrane pred barikadami guvernerske rezidence je policija razgnala s solzivcem. Medtem ko sta dva od uradnikov, zasačenih v pogovoru, odstopila, je Rossello ljudstvo prosil odpuščanja in napovedal, da ne bo odstopil, bo pa razmislil o ponovnem potegovanju za mandat novembra leta 2020.

Teden dni po tem, ko se skrajno desničarska stranka Zlata zora ni uspela uvrstiti v grški parlament, jo v domovini demokracije pestijo nove težave. V javnost so prišla poročila, da si ne morejo več privoščiti najemnine na aveniji Mesogeion v Atenah, kjer ima stranka svoj štab. Zlata zora, katere financiranje je grški parlament zaradi obtožb o kriminalnih in terorističnih dejanjih leta 2013 z zakonom ustavil, se je pri pridobivanju sredstev močno zanašala na prispevke svojih poslancev, a so volivci to pipico sedaj dokončno zaprli.

Prizivno sodišče v Sarajevu je razveljavilo prvostopenjsko sodbo, po kateri je bilo osem Bošnjakov zaradi zločinov, zagrešenih nad srbskimi in hrvaškimi civilisti med letoma 1992 in 1996 v taboriščih nedaleč od prestolnice, julija lani obsojenih na skupno 60 let zapora. Sodišče je namreč upoštevalo pritožbe tako tožilstva kot obrambe dvojice obsojencev Mustafa Đelilovića in Halida Čovića in v enem najdaljših procesov, ki je potekal od aprila 2012, odredilo ponovno sojenje. To bo potekalo na prizivnem sodišču z istimi sodniki, ki so razveljavili omenjeno sodbo. Osmerica je bila na prvi stopnji spoznana za krivo nečloveškega ravnanja ter povzročanja fizičnega in duševnega trpljenja civilistov hrvaške in srbske narodnosti, ki so bili zaprti v objektih Silos, vojašnica Krupa in Osnovna šola 9. maj v Hadžićih.

Državni svetniki so z 19 glasovi za in 4 proti izglasovali odložilni veto na novelo Zakona o nepremičninskem posredovanju ter s 17 glasovi za in 13 proti odložilni veto na novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Obe v parlamentu že potrjeni noveli zakona bosta sedaj potrebovali absolutno večino glasov, torej najmanj 46. Glasovanje, ki bo prekinilo parlamentarne počitnice, bo potekalo na izredni seji državnega zbora ta četrtek. Če ima novela Zakona o nepremičninskem posredovanju načeloma zagotovljeno zadostno podporo - na prvem glasovanju jo je podprlo 48 poslancev -, je to pri noveli Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bolj vprašljivo. Koalicijski poslanci iz vrst Stranke modernega centra so namreč napovedali, da se bodo tudi v drugo vzdržali, premier Marjan Šarec pa bi lahko manjkajoče glasove iskal pri poslancih Slovenske nacionalne stranke. Na morebitno nesprejetje obeh novel zna vplivati tudi prisotnost koalicijskih poslancev in poslancev koalicijske partnerice Levice, saj se je, kot rečeno, že začel čas dopustov.