Off peska in prahu

Aktualno-politična novica
21. 10. 2015 - 15.00
 / OFF

Grška obalna straža je v septembru pred svojimi obalami prestrelga 142.000 beguncev. Nadaljuje se trend naraščajočih številk, za primerjavo so jih maja zajeli 18.000, junija 31.300, julija 55.000 in avgusta 100.000. Glede na številke evropske mejne agencije Frontex je evropske meje v letošnjem letu prestopilo 710.000 beguncev. V luči številk je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sklical izredni nedeljski vrh EU-Balkan. Na druženje so vabljeni premierji več balkanskih in srednjeevropskih držav, smoter pa naj bi bila uskladitev delovanja za reševanje begunske krize.

Sirski predsednik Bašir al-Assad je opravil nepričakovan obisk pri predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu v Moskvi. Srčika pogovorov je seveda rusko vojaško posredovanje v Siriji, s čimer se je na tleh vsaj za srednji rok zagotovilo preživetje Assadovega režima. Odprta je bila tudi tema o, glede na ruske trditve, 4.000 državljanih iz bivših sovjetskih republik, ki se na sirskih tleh borijo na strani uporniških sil. Ruska država njihove aktivnosti budno spremlja, kar odraža tudi aretacija 20-ih ljudi v Moskvi s strani ruske obveščevalne agencije FSB. Aretiranci naj bi bili pripadniki tadžikistanske islamske organizacije Hizb ut-Tahrir, ki se je ukvarjala s širjenjem radikalne propagande in rekrutacijo svežega mesa za kalvarijo Bližnjega vzhoda. Sama organizacija je bila ustanovljena leta 1953 v Jeruzalemu, na ruskih tleh pa so njeno delovanje zakonsko prepovedali leta 2003.

Koalicija iraških vladajočih strank, kakor tudi predstavniki šiitskih milic poskušajo prepričati iraškega premiera Haider al-Abbadija, da zaprosi Moskvo za letalske napade na tarče Islamske republike. Uradna zahteva je bila premierju podana ob koncu prejšnjega tedna, vendar se nanjo še ni odzval. Sedaj se v parlamentarnih krogih šušlja, da bo največja koalicijska stranka pod vodstvom bivšega premiera Nouri al-Malikija, do konca meseca v parlamentu sprožila glasovanje o pobudi za rusko zračno intervencijo. Medtem je ameriški general Joseph Dunford med torkovim obiskom Bagdada izjavil, da je iraška vlada ameriški administraciji zagotovila, da ne namerava prositi za rusko vojaško posredovanje.

Glede na nasičenost sirskega neba z vojaškimi letali različnih interesnih sfer in samosvojimi tarčami sta ameriško in rusko obrambno ministrstvo podpisala sporazum o regulaciji zračnega prostora. Do sedaj ni bilo operativnih kanalov med ameriškim in ruskim poveljstvom, temveč se je zakulisne stvari usklajevalo preko posrednika - Izraela. Po novem imata oba vojaška poveljnika direktno linijo, obenem sporazum določa pravila vojskovanja, s katerim naj bi se izognili nesrečam. Ruska stran je prav tako predlagala skupno reševanje morebitnih sestreljenih pilotov, vendar so ameriški sogovorniki idejo zavrnili.

Sveže izvoljeni kanadski premier Justin Trudeau je ameriškemu predsedniku Obami naznanil, da namerava uresničiti volilne obljube in umakniti kanadska letala, udeležena pri bombardiranju tarč Islamske države v Iraku. Kanada ima v Iraku nastanjenih 18 vojaških letal in 70 inštruktorjev. Letala se bodo vrnila v domovino, medtem ko po Trudeaujevem načrtu inštrukturji ostajajo na tleh.

Mednarodni dogovor o iranskem jedrskem programu je prejel zadnjo potrditev s strani Islamske republike. V torek mu je pritrdil iranski parlament, danes je isto storil še svet varuhov, ki preverja, ali je nova zakonodaja skladna z iransko ustavo in islamskimi pravili. Svet varuhov sestavlja dvanajst najuglednejših iranskih pravnikov, med katerimi jih šest imenuje parlament in šest iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Optimizem je izrazil tudi iranski namestnik zunanjega ministra Abbas Araqchi, ki pričakuje postopno ukinjanje evropskih in ameriških sankcij s pričetkom naslednjega leta, ko Iran izpolni svoj del zaobljub - razdrtje centrifug za bogatenje urana in zaprtje več jedrskih obratov.

Državni Zbor je po več kot peturni razpravi s 66 glasovi za in petimi proti dosegel dvotretjinsko večino in dopolnil zakon o obrambi, ki vojski pri širšem varovanju državne meje daje dodatna pooblastila. Vojaki bodo lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic, pooblastila pa bodo izvajali v skladu s pravili, predpisanimi za policiste. Čas pooblastil bo časovno omejen na tri mesece, vendar z možnostjo podaljšanja ob ponovnem glasovanju v parlamentu.

V času krepko v noč podaljšane izredne državnozborske seje se je pred parlamentom zbrala manjša skupina nasprotnikov predlaganih dopolnitev zakona o obrambi, ki je poslance pred končnim pritiskom na glasovalne tipke opozarjala na nesprejemljivost ukrepa in posledice, ki jih spremembe prinašajo. Po mnenju Andreja Kurnika gre še za eno v nizu potez vlade Mira Cerarja, ki kažejo na to, da slovenska oblast na begunce gleda kot na nasprotnike in nevarnost.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness