Off pobratenja

Off pobratenja

Aktualno-politična novica
18. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Iran je izpolnil zahteve jedrskega sporazuma, ki ga je podpisal na Dunaju 14. julija 2015 s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, Nemčijo in Evropsko unijo. Ta je predvideval, da Iran razgradi večji del svojega jedrskega programa, odstrani dve tretjini centrifug in zmanjša svojo zalogo obogatenega urana za 96 odstotkov. Kot je bilo določeno, so zato v soboto Združene države Amerike in Evropska unija ukinile sankcije proti Teheranu, ki so vključevale prepoved poslovanja z iransko centralno banko in prepoved izvoza nafte. Mednarodna skupnost se je, z izjemo Izraela in ameriških republikancev, na to odzvala pozitivno. S ponovnim vstopom Irana na svetovni trg je pričakovati še več pocenitev že tako poceni nafte. Ta je zaradi ukinitve sankcij že napovedal povečanje proizvodnje nafte za 500 tisoč 159-litrskih sodov dnevno. Združene države Amerike so dan po ukinitvi zaradi oktobrskega iranskega raketnega poskusa uvedle nove sankcije proti enajstim posameznikom in podjetjem, povezanim z raketnim poskusom, ki jim onemogočajo uporabo ameriškega bančnega sistema.

Evropska komisija odobrava odločitev ameriškega ministrstva za kmetijstvo, ki je objavilo osnutek pravil za uvoz jabolk in hrušk iz EU v ZDA. Gre za nujen korak v daljšem procesu tržne odobritve in postavitve pravil. Evropska stran si obeta hitro končanje postopka, ki bi evropskim kmetovalcem omogočil izvoz letošnje letine. Bruselj poskuša z odprtjem novega trga kmetovalcem olajšati razmere. Od začetka spora z Rusijo leta 2014, ki je v odgovor na evropske sankcije prepovedala uvoz zelenjave in sadja iz Evropske unije, so evropski pridelovalci zgubili svoj glavni izvozni trg. Za primer služita Poljska in Belgija, ki sta na ruski trg prodali polovico svojega pridelka. Še posebej Poljska je bila aktivna pri iskanju novih rešitev, tudi s svojim ambasadorjem, ki je na spletišču Youtube že leta 2014 pozival Ameriko h kupovanju jabolk svobode.

Na tisoče protestnikov se je v soboto zbralo v Atenah, da bi izrazili nestrinjanje z novimi vladnimi reformami pokojninskega sistema, ki jih Grčiji nalagajo mednarodni kreditodajalci kot pogoj za denarno pomoč v višini 86 milijard evrov. Te bi razpolovile zajamčene pokojnine, po novem bi znašale zgolj 384 evrov, preostali del pa bi bil odvisen od osebnega dohodka in plačanih prispevkov za socialno varnost. Prav tako znižujejo najvišjo pokojnino s trenutnih 2.700 evrov na 2.300 evrov. Sindikat Splošna konfederacija grških delavcev je izjavil, da je bil namen pohoda izraziti nestrinjanje s propadanjem socialne varnosti v Grčiji. Tamkajšnji sindikati zaradi reform četrtega februarja napovedujejo že tretjo splošno stavko v zadnjih treh mesecih.

Najnovejše poročilo porazdelitve svetovnega bogastva, narejeno s strani britanske humanitarne organizacije Oxfam, kaže nadaljevanje dosedanjih trendov. 62 najbogatejših zemljanov si lasti enako premoženje kot 3,6 milijarde najrevnejših ljudi, torej več kot polovica človeštva. Trend razslojevanja se ostri, saj je bilo v predhodnem poročilu Oxfama iz leta 2010 bogastvo revnejše polovice zemljanov enako seštevku premoženja 388 najbogatejših posameznikov. Oxfam prav tako opozarja, da se je premoženje spodnjega sloja osiromašilo za tisoč milijard dolarjev glede na številke iz leta 2010.

Panel Združenih narodov za humanitarno pomoč opozarja na pomanjkanje sredstev. Celoten svet nameni 25 milijard dolarjev za humanitarno pomoč 125 milijonom ljudem, prizadetim zaradi vojn in naravnih nesreč, kar je glede na dejansko stanje premalo. Za obstoječe stanje, še posebej v luči eksodusa na Bližnjem vzhodu in prenatrpanosti obstoječih begunskih taborišč, se nujno rabi dodatnih 15 milijard dolarjev.

Ameriški in francoski znanstveniki so v vesolje poslali vremenološki satelit, ki je zmožen merjenja vodne gladine oceanov na štiri centimetre natančno. Z njim bodo spremljali posledice globalnega segrevanja na dvig morske gladine. 90 odstotkov toplote globalnega segrevanja prevzema morje, s čimer se povečuje njegova prostornina in posledično dvigne gladina, svoje pa prispeva še taljenje ledu na polih. Znanstveniki si od natančnejših meritev obetajo točnejše podatke za spremljanje segrevanja in napovedi bodočega stanja.

Srbski premier in vodja Srbske napredne stranke Aleksander Vučić je oznanil, da bodo spomladi v Srbiji predčasne parlamentarne volitve. Vučić želi s tem utrditi položaj svoje stranke na oblasti in dobiti nov štiriletni mandat do leta 2020, s katerim bi lahko, po njegovo, končal začete reforme. Parlamentarne volitve bodo najverjetneje sovpadale z lokalnimi in pokrajinskimi, ki so napovedane med 22. aprilom in 22. majem 2016. Javne ankete kažejo na zmago Srbske napredne stranke, ki bi ponovno osvojila blizu 50 odstotkov volilne podpore.

Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo dela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017. Po zakonu o financiranju občin bi morale slednje vsako proračunsko leto prejeti sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe. Veljavna ureditev v zakonu o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto sofinanciranje omeji na višino dveh odstotkov skupne primerne porabe, za sofinanciranje v višini treh odstotkov pa imajo občine možnost prejeti povratna sredstva, torej kot kredit države. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj ukrep označuje za nesorazmerno jemanje sredstev najšibkejšim občinam. Skupen izpad sredstev za vse občine se ocenjuje na 43 milijonov evrov.

Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, Dinaricum, nasprotuje postavitvi rezalne žice na južni meji Slovenije. O naravovarstenih problemih, ki jih povzroča žica, Hubert Potočnik, član upravnega odbora društva Dinaricum.

Izjava

Tehnične ovire so sporne z vidika varstva omenjenih vrst. S postavitvijo rezalne žice in omejitvijo življenjskega prostora njihovih populacij kršimo habitatno direktivo Evropske unije in zahteve Bernske konvencije, katere podpisnica smo. Potočnik povzame razmišljanja in odziv Dinaricuma.

Izjava

Finančni minister Dušan Mramor je predsedniku vlade Miru Cerarju ponudil svoj odstop, ker meni, da zaradi zaradi izplačevanja spornega dodatka za stalno pripravljenost ne uživa več podpore javnosti.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.