Samo dva dni po razglasitvi premirja s strani talibanov je v napadu na sodišče v Islamabadu umrlo 11 ljudi. V pakistanski prestolnici je sicer v zadnjih letih redko prišlo do tovrstnih napadov, saj so varnostni ukrepi stalno na zelo visoki ravni. Napadalci so uporabili ročne granate in puške, zaenkrat pa še ni znano, kdo je za incident odgovoren. Zadnji mesec je v Pakistanu bil zaznamovan z mirovnimi pogajanji s skupino Tehreek-e-Taliban Pakistan, ki združuje večino talibanskih skupin v državi. Proces je bil večkrat prekinjen zaradi kršitev dogovorov tako s strani vladnih vojaških sil kot tudi talibanskih borcev.

V sosednjem Afganistanu pa je prišlo do prevpraševanja vzrokov za vojno, ki se je na njihovih tleh bila od leta 2001. Predsednik Hamid Karzai je v intervjuju za Washington Post izjavil , da je šlo pri tem le za zagotavljanje ameriških interesov ter varnosti Evropske unije, ter da se ni upoštevalo afganistanskih interesov. Karzai že nekaj časa zavrača polno sodelovanje z ZDA, na kar kaže tudi dejstvo, da ni podpisal dogovora, ki bi dovolil, da tuje sile ostanejo v Afganistanu po koncu letošnjega leta. Kako se bodo pogajanja nadaljevala, pa je odvisno od izida predsedniških volitev v Afganistanu čez en mesec.

Ameriški predsednik Barack Obama se bo udeležil srečanja z izraelskim predsednikom vlade, Benjaminom Netanyahujem. Dosegla naj bi dogovor o tem, kako palestinsko-izraelski mirovni proces ohraniti pri življenju. Odnos med večnima zaveznikoma, Izraelom in ZDA, se je v zadnjem času znašel v precej nesigurni situaciji, Obama je celo izjavil, da v primeru neuspešnosti trenutnih pogajanj ne more več zagotoviti podpore Izraelu, ki je vedno bolj izoliran v mednarodni politiki, predvsem zaradi svojih dejanj znotraj palestinskih ozemelj. Trenutno je temeljna zahteva Izraela palestinsko priznanje Izraela kot židovske države, na kar pa ne pristaja palestinski predsednik Mahmud Abbas.

Poleg upadajoče mednarodne podpore pa se Netanyahujeva vlada sooča z notranjimi protesti. Zaradi predloga, ki bi končal njihovo izvzetost iz obveznega služenja vojski, so ortodoksni Židje v Jeruzalemu organizirali masovno molitev, kateri se je pridružilo več sto tisoč ljudi. Zakon, ki naj bi bil sprejet v naslednjih tednih, biortodoksnim Židom preprečil, da se namesto vojski posvetijo študiju verskih naukov, kot jim je bilo omogočeno do sedaj.

V napadu na železniški postaji na Kitajskem je umrlo okrog 30 ljudi. Za večino žrtev so odgovorni napadalci z noži in sabljami, pet njihovih pripadnikov pa je takoj ustrelila policija. Šlo naj bi za pripadnike separatističnih skupin, ki se zavzemajo za samostojnost Vzhodnega Turkestana. Zaradi domnevnih povezav Ujgurov z dogodki se je močno povečal policijski nadzor nad njihovo skupnostjo v mestu Kunming, vendar iz poročil ni znano, če so bili napadalci res pripadniki ujgurske skupnosti, ki je ena izmed manjšin, ki se na zahodu države borijo proti zatiranju kitajske vlade.

Vikend je bil izjemno pester tudi za ukrajinsko-ruske odnose. Po tem ko je v Ukrajini nastopila nova vlada in s spreminjanjem zakonov takoj zmanjšala pravice ruskih prebivalcev, se je situacija le zaostrila. V soboto je Vladimir Putin od ruskega parlamenta prejel pooblastilo za posredovanje ruske vojske na polotoku Krim, kjer je razdeljenost prebivalstva po narodnosti najbolj očitna. Putin pravi, da bodo ruske sile prisotne na območju, dokler se družbenopolitična situacija ne normalizira. To utemeljuje z argumentom, da ima Rusija pravico do zaščite svojih interesov ter interesov rusko govorečih Ukrajincev tako na Krimu kot vzhodnih delih Ukrajine. Gruzijski predsednik vlade Irakli Garibašvili opozarja, da naj mednarodna skupnost uporabi vsa sredstva pri preprečevanju napada na ukrajinsko teritorialno integriteto. Za tovrstna poročila je že prepozno, saj naj bi imele ruske sile na Krimu že popoln operativen nadzor po okupaciji s strani 6,000 ruskih vojakov.

Dogajanje je sprožilo številna srečanja znotraj skupine držav G8, Nata, Evropske unije ter Združenih narodov. Zahod se je v večini odzval z grožnjami izolacije Rusije, tako ekonomske, kot tudi v primeru letošnjega srečanja G8, ki naj bi se zgodil v Sočiju. Medtem ko Barack Obama in John Kerry glasno obsojata ruska dejanja, pa sta sama deležna kritik s strani ameriških republikancev, ki trdijo, da do trenutne krize ne bi prišlo, če ne bi ZDA v zadnjih letih v svoji zunanji politiki pokazala izjemne šibkosti, ter pozivajo h konkretnim dejanjem.

V Rusiji so tako v podporo kot nasprotovanje posredovanju v Ukrajini potekali protesti. Ruska policija je bila aktivna predvsem v na tistih manj številčnejših, ki so se zbrali v nestrinjanju s Putinovimi politikami. Več deset jih je bilo aretiranih zaradi domnevnega kršenja javnega miru, istočasno pa so oblasti dovolile demonstracije tistih, ki se želijo zbrati v podporo Putinu. Poleg tega je ruska nadzorna agencija blokirala dostop do trinajstih internetnih strani, ki so povezane z ukrajinskimi uporniškimi gibanji, saj naj bi spodbujale aktivnosti ukrajinskih nacionalističnih skupin, terorizem in pa sodelovanje v masovnih akcijah.

Osem tisoč ljudi se je zbralo v protestu pred islandskim parlamentom in zahtevalo referendum o nadaljevanju pogajanj z Evropsko unijo glede pridružitve. Referendum je ljudstvu bil obljubljen lani v času predvolilnih kampanj in nato, kot se pogosto zgodi s predvolilnimi obljubami, pozabljen. Parlament je prejšnji teden izglasoval, da Islandija preneha s pogovori z EU, zato protestniki zdaj zahtevajo, da se preveri strinjanje prebivalstva s to odločitvijo. Januarska raziskava javnega mnenja sicer kaže, da okrog 32 odstotkov prebivalstva podpira vstop v Unijo.

Turška vlada se je odločila za reformo izobraževalnega sistema, in sicer z zaprtjem številnih privatnih šol, ki učencem pomagajo pri pripravah na izpite v turških srednjih šolah in univerzah. Večina šol, ki jih bo zadel ukrep, je povezana z gibanjem Fetullaha Gullena, ki turškemu premierju Reyepu Erdoganu predstavlja političnega nasprotnika in naj bi načrtoval njegovo odstranitev z oblasti. Šole zagotavljajo  gibanju večino financ in tako bo njihove zaprtje zadalo močan udarec njegovemu delovanju.

Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je z uvodnim nagovorom predsednika sodišča, Petra Tometka, in pričetkom hrvaške argumentacije tožbe začela ustna obravnava v sporu med Srbijo in Hrvaško. Kot je znano, sta državi druga proti drugi vložili tožbi za genocid, prva pa bo v tem tednu očitke na račun Srbije predstavila hrvaška stran. Prvi krog hrvaške argumentacije bo predvidoma potekal do petka, nato pa bodo od ponedeljka srbski odvetniki spodbijali hrvaške očitke o srbskih hudodelstvih med vojno v prvi polovici devetdesetih. Drugi del sodnega procesa, v katerem bodo srbski pravniki predstavili protitožbo, se bo predvidoma začel 20. marca. Srbska stran očita Hrvaški, da je zagrešila genocid nad srbskim prebivalstvom med operacijo Nevihta poleti leta 1995. Po navedbah hrvaške televizije je sodbo mogoče pričakovati do konca leta, v primeru, da bo katera izmed držav spoznana za krive genocida, bo možna zahtevati tudi odškodnino.