Na Kitajskem v Urumqiju, prestolnici regije Xinjang, se je davi začel sodni proces proti Ilhamu Tohtiju. Do nedavnega profesor ekonomije na prestižni univerzi Minzu v Pekingu je obtožen separatizma, grozi pa mu najmanj desetletna zaporna kazen. Tohti je bil v preteklosti kritičen do obravnave etničnih Ujgurov pretežno muslimanske veroizpovedi s strani kitajskih oblasti, nikdar pa naj ne bi pozival k separatizmu, trdijo zunanji opazovalci in obenem dodajajo, da s procesom uradni Peking kaže na nemoč sprejemanja kakršnekoli kritike, dasiravno je ta mirne in konstruktivna narave.

Ruska duma je predlagala omejitev tujega lastništva nad ruskimi množičnimi mediji z zdajšnjih 50 odstotkov na 20 odstotkov. Osnutek zakona podpirajo poslanci Liberalne demokratske stranke in Komunistične stranke, kakor tudi predstavniki Putinove stranke Pravična Rusija, kar kaže na gotovo potrditev predlaganega osnutka. V skladu z dosedanjo zakonodajo imajo lahko tujci v lastništvu do 50 % televizijskega programa ali radijske postaje, medtem ko tuje lastništvo nad tiskanimi mediji ni omejeno. Primer, ki potrjuje to stanje, je ena od vodilnih ruskih poslovnih publikacij, časopis Vedomosti, katerega solastniki so The Financial Times, The Wall Street Journal in evropski medijski sklad Sanoma.

Kot poročajo Izvestja, bi omejitve začele veljati s prvim januarjem 2016. Podjetja bi nato imela na voljo eno leto, da prilagodijo strukturo lastništva in se tako uskladijo z zakonom. Eden od avtorjev osnutka, poslanec Vadim Dengin iz Liberalno demokratske stranke, je poudaril, da je glavni razlog te pobude želja po zagotovitvi čim večje informacijske varnosti, navajamo: "Kdor ima v lasti informacije, obvladuje svet. Očitno je, da tujci ob vstopu na trg množičnih medijev katerekoli države praktično pridobijo nadzor nad razumom ljudi, nad oblikovanjem javnega mnenja. Tu moramo postaviti jasno mejo - kaj so razlogi za te prevzeme? Želijo preprosto poslovati ali želijo vsiliti svojo politiko in spremeniti stanje znotraj države?" konec navedka.

Novopečeni predsednik Turčije Reccep Tayip Erdogan je v nagovoru medijem pojasnil, da z vojaškim vrhom proučuje možnost vzpostavitve tamponske cone na obmejnem pasu z Irakom in Sirijo. Turške zaveznice z Združenimi državami Amerike na čelu podobnega plana pred letom niso podprle, vprašljivo pa je, ali ga lahko Turčija izvede sama, brez pomoči zaveznic. Po neuradnih podatkih naj bi operacija na mesec terjala milijardo dolarjav in ogromno število vojakov. Sicer je vzpostavitev cone v interesu vseh, saj se skozi ombočje, dokaj neobremenjeno, sprehajajo tako podporniki islamskih borcev kot tudi nafta, ki jo predstavniki Islamske države tihotapijo v Turčijo, na račun česar naj bi se dnevno obogatili za približno 2 milijona dolarjev. Erdogan je sicer ponovil, da ne namerava sodelovati v vojaški napadih na Islamsko državo, bodo pa podprli vsakršno humanitarno pomoč prizadetim. V nagovoru medijem je še dodal, da Turčija ostaja pribežališče članov Muslimanske bratovščine, sicer preganjanih v Egiptu vse od tamkajšnje lanskoletne prepovedi skupine.

Medtem se na Kosovu nadaljujejo aretacije prominentnih muslimanov, ki bi lahko imeli prste pri novačenju borcev za Islamsko državo. Danes je bilo aretiranih petnajst ljudi, med njimi vsaj deset imamov. Obtožnica jih bremeni kršitve ustavnosti in varnosti države. Podobnim aretacijam smo bili priča že v avgustu, ko je bilo aretiranih štirideset državljanov. Po ocenah kosovskih medijev naj bi se za kalifat borilo okrog sto petdeset Kosovcev.

Boji med uporniškimi skupinami v razdrobljeni Libiji se nadaljujejo. Potem ko so bili za zračni napad na vojaško bazo v mestu Garyan sprva obtoženi Egipt in Združeni arabski emirati, se je našel pravi krivec. Državi, katerih zanikanje vpletenosti je naletelo na gluha ušesa, sta tako oprani krivde. Odgovornosti za več bombandiranj, med drugim na mesto Tripoli, ki so potekala v drugi polovici prejšnjega meseca, je namreč prevzela skupina, ki jo vodi bivši Gadafijev general Khalifa Hahtar. Smrtnih žrtev med pripadniki Libijske zore, ki oporišče nadzoruje, sicer ni bilo. Z lažjimi poškodbami jo je odneslo 15 ljudi. Skupina generala Haftarja je obenem odgovorna za napade na vzhodnem delu države.

V vzhodnem delu Afrike še vedno razsaja ebola. Širjenje bolezni se je do neke mere odločil zajeziti ameriški predsednik Barack Obama. Združene države Amerike bodo za lepšanje svoje javne podobe prispevale petsto milijonov dolarjev, ki bodo porabljeni za medicinsko ter vojaško osebje, postavitev začasnih zdravstvenih centrov ter nadgradnjo komunikacij. Vojaško osebje, ki bo svoj center postavilo v Monroviji, bo v naslednjih šestih tednih usposabljalo petsto humanitarnih delavcev. Teh v regiji namreč močno primanjkuje.

Časi, ko so košarkarji na glavi lahko nosili le do pet centimetrov široke trakove za vpijanje znoja in nadzorovanje las, so pri koncu. Preko vikenda se je sestal šestindvajsetčlanski centralni odbor Mednarodne košarkarske zveze - Fiba in izglasoval dvoletno poizkusno obdobje, v katerem bo Fiba igralkam in igralcem dovolila, da na tekmah trojic nosijo verska pokrivala, kot sta hidžab in turban. Fibini veljaki bodo do leta 2016 proučili, ali bodo nova pravila oblačenja vpeljali tudi na olimpijskih igrah v brazilskem Riu.

Poraja se vprašanje, kako je do takega zasuka prišlo. Spomnimo se le primera, ko naš Dušan Hauptman ni smel pod dresom nositi navadne bombažne majice s kratkimi rokavi, da bi mu vpijala znoj, ki ga je puščal na igrišču. Seveda smo lahko veseli, da igralcem ne bo več treba izbirati med veroizpovedjo in športom, a smo vseeno rahlo sumničavi, da gre v tem primeru bolj za ekonomske interese, muslimanski trg je namreč velik. Ali se bodo nova pravila oblačenja prijela tudi na lokalnih igriščih, kot je tale naš Študent, pa preverite sami. Pridite in odigrajte kakšno tri-na-tri, brez misli na institucije, ki bi krojile vaš način igre.