Off Ponovnih presedanj

Off Ponovnih presedanj

Aktualno-politična novica
25. 3. 2014 - 14.00
 / OFF

G8 je po novem le še G7. Samooklicana skupina najmočnješih držav se je za spremembo formata odločila v sklopu sankcij proti Rusiji zaradi njene pripojitve ukrajinskega polotoka Krim. Prvotno je bilo srečanje načrtovano v olimpijskem mestu Soči, vendar so članice premaknile zasedanje v Bruselj, očitno jim kaviar ne diši. Združene države in Avstralija so ob tem pozvale k izključitivi Rusije še iz skupine G20, vendar neuspešno, Rusiji so v bran stopile Brazilija, Kitajska in Indija. Odzivi ruske administracije ostajajo hladni. Zunanji minister Sergej Lavrov je namreč opozoril, da G7 izgublja monopol nad upravljanjem sveta ob gospodarski moči Brazilije in Kitajske.

Ostajamo pri rusko-ukrajinski zagati. Ruske vojaške sile so zasedle ukrajinsko vojaško oporišiče na zahodni obali Krima v pokrajini Fedosija. Z ukrajinskega obrambnega ministrstva poročajo, da je ruska vojska pri operaciji zajela 60 do 80 pripadnikov elitnega odreda ukrajinske vojske. Začasni predsednik Ukrajine Oleksandr Turčinov je že ukazal umik ukrajinske vojske s Krima, medtem pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu uradno povabil ukrajinske vojake, nastanje na polotoku, da se pridružijo ruskim četam.

 

Mirna razreštitev konfliktna očitno še ni na vidiku, Ukrajina je namreč zmanjšala dobavo električne energije na polotok za polovico, kar tretjina krimskih gospodijstev naj bi bila tako brez elektrike. Medtem sta se v Haagu prvič srečala oba zunanja ministra, vendar brez ugodnih rezultatov, minister Lavrov namreč ni pristal na bilateralno reševanje konflikta in je označil ukrajinsko revolucijo za še eno obliko zahodnega ekspanzionizma.

Evropska komisija nadaljuje svoje poslanstvo odgovornega izkoriščanja sveta in ljudi, tokrat na področju ribolova. Na črno listo slabih in neodgovornih držav je tokrat postavila Kambodžo, Belize in Gvinejo. Omenjene države imajo tako prepovedan uvoz rib v Evropsko unijo zaradi netrajnostnih praks ribolova. Vendar pa bodo ladje, ki plujejo pod tujo zastavo in lovijo v morjih omenjenih držav, še vedno lahko nemoteno prodajale svoj ulov evropskim državam.

Nadaljujemo z evropsko politiko odgovornega kapitalizma. Češka vlada se kot ena zadnjih pridružuje društvu fiskalnega pakta. Socialdemokratska vlada pod vodstvom Bohuslava Sobotke je konec janurja stopila na oblast ob sedemmesečnem brezvladju po razpustivi desnosredinske vlade in nadaljuje obljubljeno politiko usklajevanja z zahtevami Evropske unije, uvedba fiskalne omejitve v ustavo naj bi bila tako uvod v sprejem evra kot državne valute. Odločitev odgovorne vlade mora sicer potrditi še češki parlament.

 

Zadnje poročilo veleposlanikov članic Evropske unije opozarja na možnosti poglabljanja nestabilnosti v Palestini. Po letu 2013, ki je v primerjavi s preteklimi leti potakalo dokaj mirno, grozi razpad gibanja Hamas, ki sicer nosi vodilno vlogo v uporniškem gibanju. Hamas je zagovornik militantnega boja za nedovisnost palestinske države, vednar ga utemljuje na političnih temeljih. Možen umik Hamasa bi pomenil nevaren vakuum v uporniškem gibanju, ki bi na oblast lahko pripeljal Palestniski islamski džihad, skupino islamističnih fundamentalistov, ki jih podpira iranska oblast. Razlogi za upad podpore Hamasu so predvsem nevzdržni življenski pogoji na področju okupirane Gaze, kjer izraelska vojska postavlja kovte uvoza dobrin na območje, medtem pa je gibanje izgubilo podporo z egipotvske strani ob padcu Muslimaske bratoviščine - egiptovska vojska je namreč porušila tunele, ki so bili pomeben segment tihotapskih poti na okupirano območje.

 

V Čilu se nadaljujejo preventivne demonstracije, da novopečena levičarska predsednica Michelle Bachelet le ne bi pozabila svojih predvolilnih obljub. Po poročanju organizatrojev se je zadnjih protestov udeležilo 150.000 ljudi, policija je sicer podala izjavo o 25.000 udeleženih. Gibanje združuje mavrico različnih iniciativ, od tistih, ki zahtevajo enake pravice za istospolne partnerske zveze, do legalizacije marihuane. Omenjena gibanja močno stavijo na progresivnost nove vlade v predvidenih socialnih reformah.

 

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila rezultate raziskave o škdoljivosti onesnaženega zraka. Po podatkih raziskave naj bi v letu 2012 zaradi slabega zraka umrlo 7 milijonov ljudi. Najpogostejše posledice onesnaženja so  bolezni srca in ožilja, kap, bolezni dihal in pljučni rak. Pričakovano so najbolj okoljsko ogrožene neodgovorne države v razvoju. Najbolj tvegano je dihati na območju jugovzhodne Azije in Tihega oceana, območju Indije, Kitajske, Južne Koreje in Japonske. O slovenski situaciji pa smo govorili z raziskovalcem Eko kroga, Uroš Macerl v izjavi.

 

V skladu z nekajdnevnimi ugibanji je odstopila ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza. Ministrica, ki je položaj uradno zasedla pred komaj mesecem dni, je v odstopni izjavi premierki Alenki Bratušek potožila, da se je uštela in podcenila pritiske, ki jih prinaša ministrska funkcija. Kot je znano, se Trop Skaza srečuje z očitki o poslovnem sodelovanju podjetja njenega moža Klima Ptuj, katerega prokuristka je bila svojčas tudi odstopla ministrica, z državo. Pritiski naj bi se v času ministrovanja na zdravstveno ministrico še stopnjevali, sama pa naj bi, kot je zapisala, ugotovila, da ima za prenašanje le-teh premalo debelo kožo, in se je v izbiri med družino ter ministrovanjem odločila za prvo. Na vladi odločitev Trop Skaze seveda obžalujejo, Bratuvoškova, ki je ministra za zdravje iskala tri mesece, pa naj bi se že spogledovala z novimi kandidati. Da je navezal stike s kabinetom predsednice vlade, je že potrdil predstavnik Iniciative zdravnikov, ortoped Danijel Bešić Loredan.

 

Sloveniji se s še z enim v vrsti nepotrebnih in spolitiziranih referendumov obeta nadaljevanje gojenja pristne demokracije. Potem ko je stranki SDS s somišljenki v preteklih mesecih uspelo nafehtati potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o arhivski noveli, so jih danes zmagoslavno predali v državni zbor. Politčnega zamgeljevanja z arhivsko zakonodajo in vsega ostalega pa s tem ni konec, državni zbor mora z dvotretjinsko večino določiti termin referenduma. Medtem ko v SDS vztrajajo, da bi volivci o arhvski noveli odločali sočasno z volitvami v evropski parlament, pa predvsem vladne stranke poudarjajo, da z razpisom referednuma ne gre hiteti.

 

OFF je pripravil vajenec Jošt.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness