Rusija je sprostila embargo na dostavo protiletalskega raketnega sistema S-300 Iranu. Pogodba za dobavo je bila podpisana pred osmimi leti, vendar je pred petimi leti ruski predsednik Medvedjev dobavo odložil po tem, ko je bil v Varnostnem svetu Združenih narodov izglasovan embargo na dobavo orožja. Ruska stran svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da glede na napredek pogajanj v zvezi z iranskim jedrskim programom ni več razlogov za embargo na protiletalski sistem.

Prva država, ki je rusko odločitev obsodila, je seveda Izrael, katerega premier Benjamin Netanjahu je osebno klical Vladimirja Putina. Slednji pa mu je med pogovorom razložil, da je S-300 zasnovan kot orožje za obrambo, zaradi česar državam v regiji ni treba skrbeti. Bibi je po drugi strani zagrozil, da bo Izrael pričel dobavljati orožje Ukrajini.

Ruska federacija je prav tako obelodanila nov ekonomski program z Iranom, v okviru katerega bo potekala izmenjava olja za dobrine. Za začetek bodo v Iran pošiljali žito, tehnološko opremo in gradbeni material.

Medtem ko se za nekatere države ukinjajo sankcije, je Varnostni svet Združenih narodov izglasoval resolucijo, da se na črno listo umesti sina bivšega jemenskega predsednika in trenutnega voditelja hutijevskih upornikov. S tem se je nad uporniki de facto vzpostavil orožarski embargo. 15-članski svet je resolucijo sprejel s 14-imi glasovi, le Rusija se je vzdržala. Razlog je bil ta, da v resoluciji ni zapisan poziv, naj obe strani prenehata z ognjem in pričneta dialog.

Savdska Arabija širi svojo vlogo v regiji. Z Egiptom se je dogovorila za obsežne vojaške vaje, na katerih bodo sodelovale tudi ostale voljne zalivske države. Trenutno obe državi že sodelujeta na vojnem področju, saj egipčanska mornarica in letalstvo posredujeta v Jemnu.

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal opustitev več kot tri desetletja trajajočih ekonomskih sankcij, uperjenih proti Kubi, kar je bil logičen naslednji korak trenutnega ogrevanja odnosov med državama. Sankcije proti Kubi so bile vzpostavljene leta 1982 zaradi kubanske podpore upornikom v Afriki in Latinski Ameriki.

Medtem so se na ameriških ulicah odvili množični protesti, uperjeni proti policijski brutalnosti. Protestniki so omejevali promet na glavnih ulicah in poskušali zasesti več policijskih postaj, posledično je del njih policija aretirala. Protesti ne poskušajo opozarjati le na policijska streljanja, temveč tudi na maso zaporniških rezidentov.

Glede prvega ameriška zvezna policija FBI ne zbira natančnih podatkov o policijskih ubojih, temveč policisti prostovoljno spišejo poročila o incidentih. Ta številka nanese 400 primerov letno, k njej pa se je do nedavno prištevala še statistika “smrti med aretacijami”, kar je sedaj opuščeno. Ko se govori o zaporih, imajo Združene države največji delež zapornikov na prebivalca s skupno zaporniško populacijo 2,2 milijona ljudi. Za primerjavo ima Kitajska s štirikrat večjim številom državljanov zaprtih 1,7 milijona ljudi. Obenem vedno več zveznih držav pod republikansko kontrolo sprejema zakone o prepovedi snemanja policajev na delu.

Stanje ameriške policije odraža tudi zgodba iz zvezne države Maine. Hekerjem je policijski strežnik uspelo okužiti z virusom, ki je zakodiral podatke, nato pa so od policije zahtevali odkupnino v bitcoinih. Policija je plačala, hekerjev pa še niso našli.

Še zgodba z juga Amerike, natančneje iz Atlante. Na zatožni klopi se je znašlo več učiteljev, ki so prikrojevali rezultate nacionalnega preverjanja znanja. Razlog za goljufanje je bilo dejstvo, da je mali Bush sprejel zakon, ki je financiranje javnih šol vezal izključno na uspeh učencev, in sočasno znižal financiranje. Obtoženi učitelji so delovali na šolah iz revnejših četrti, ki jim je zaradi slabega uspeha grozilo zaprtje, s čimer bi dijaki izgubili dostop do šol v svoji bližini. Sodnik jih je obsodil na večletne zaporne kazni.

Na isti dan, ko je avstralski parlament odobril napotitev 330 dodatnih vojakov v Irak, se je obrambni minister Kevin Andrews znašel pred kamerami, kjer je moral zagovarjati odločitev. Blamiral se je, ko ga je voditelj vprašal, če lahko našteje imena nekaterih vodij Islamske države - minister ni vedel niti enega.

Glede na raziskavo znanstvenikov Univerze v Washingtonu se nedaleč od ameriške zahodne obale sredi pacifiškega oceana nahaja več kot 1.600 kilometrov obsežna masa tople vode, ki je toplejša za med eno in štirimi stopinjami Celzija. Prvič je bila opažena leta 2013, raziskave pa kažejo njen negativen vpliv na klimo ter kataklizmične posledice za živali in rastline. Znanstveniki so opazili upad števila rib, predvsem najmanjših, ki predstavljajo dno prehranjevalne verige. Morebiti povezano dejstvo je, da je bilo letos na kalifornijske obale naplavljeno rekordno število podhranjenih mladičev morskih levov. Znanstveniki opozarjajo, da smo priča največjemu holokavstu oceanskega življa v znani nam zgodovini, obenem pa izpostavljajo, da vzrok za nastanek gmote toplejše vode še ni znan.

Tožilstvo je umaknilo obtožnico zoper novinarko Anuško Delić, ki so ji očitali izdajo tajnih podatkov Sove, ko je leta 2011 v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS. Več nam je povedala sama:

Izjava