Člani Odbora za zunanje odnose Senata Združenih držav Amerike so z večino glasov za sprejeli tako imenovano »resolucijo 65«, ki zagotavlja ameriško pomoč Izraelu v primeru, da bi Izrael vojaško posredoval v Iranu. Po besedah komiteja za ameriško-izraelske javne zadeve je to, navajamo: »Zelo jasno in pomembno solidarnostno sporočilo ameriškega senata Izraelu, v luči Iranske jedrske grožnje, ki ogroža ameriško, izraelsko in mednarodno varnost,« konec navedka. Iranska vlada se na resolucijo še ni odzvala.

Henrique Capriles, vodja venezuelske opozicije, je zaradi nasilja na demonstracijah v preteklih dneh po njegovem porazu na predsedniških volitvah odpovedal protestni shod v prestolnici Caracas. Protestniki in opozicija zahtevajo ponovno štetje glasov zaradi tesnega volilnega izida, saj je Nicolas Maduro, naslednik preminulega predsednika Huga Chaveza, zmagal za manj kot 1 odstotek glasov. Maduro je izjavil, da zaupa v venezuelski volilni sistem, ki je med najbolj naprednimi na svetu in predpostavlja dvojno preverjanje glasov, ter opoziciji povedal, da z veseljem sprejme kakršno koli revizijo izida volitev.

V Novozelandskem parlamentu bo danes potekalo zadnje branje spremenjenega zakona o porokah, ki bi legaliziral poroke istospolnih partnerjev. Zakon bo sedaj poroko definiral kot »zvezo dveh ljudi ne glede na njun spol, spolno usmeritev ali spolno identiteto.« Koordinator gibanja LegaliseLove v Wellingtonu, Joseph Habgood, je v izjavi za javnost dejal, da bo sprejetje zakona prineslo veliko in pozitivno spremembo, ne le za pare, ki se želijo poročiti, pač pa tudi za vse mlade, ki se soočajo s težavami zaradi svoje spolne usmerjenosti. »Parlament sporoča, da ste pomembni, da ste enakovredni,« je izjavil Habgood.

V luči ponedeljkovega bombnega napada na Bostonskem maratonu so številni pripadniki islamske veroizpovedi na socialnih omrežjih in v javnosti izrazili upanje, da napadalec ni bil musliman. Po socialnem omrežju Twitter je zakrožila parola »Please don't be a 'Muslim'«, ki je bila prvič objavljena pod tvitom ameriškega časnika The Washington Post. Muslimani po svetu so s tem želeli po eni strani izraziti svoje zavračanje terorističnih dejanj in ločenost terorizma od katerekoli veroizpovedi ali ideologije, po drugi strani pa strah pred izbruhom sovraštva proti njim, ki je še vedno prisoten zaradi napadov 11. septembra 2001. Njihov strah je podkrepil še tvit desničarskega kolumnista in sodelavca Fox News, Erika Rusha, ki je pozval k poboju vseh muslimanov v odgovor na bombni napad v Bostonu. Ameriška vlada in organi pregona do sedaj še niso podali nobene informacije o identiteti napadalca, kaj šele o njegovi veroizpovedi.

V ruskem mestu Kirov se je začelo sojenje enemu izmed voditeljev ruske opozicije in glasnemu kritiku Kremlja Alekseju Navalnemu. Sojenje je bilo hitro prekinjeno zaradi prošnje obrambe za več časa za pripravo in prestavljeno na 24. april. Navalni je obtožen poneverbe v poslu z lesom leta 2009 in naj bi neko javno podjetje oškodoval za 400.000 evrov, kar sam ostro zanika in trdi, da so obtožbe politične narave. V intervjuju pred sojenjem je izrazil prepričanje, da bo verjetno spoznan za krivega, za kar mu grozi do 10 let zaporne kazni, a vseeno verjame v neizogibni padec vladavine Vladimirja Putina, kateremu je v zadnjih letih postal največji trn v peti.

V Slovenskem etnološkem etnografskem muzeju se bo ob šestih zvečer pričela okrogla miza z naslovom Palestinski zaporniki in zapor Palestine. Dogodek organizira Civilna iniciativa BDS Slovenija. Na njem pa bodo sodelovali nekdanji slovenski predstavnik v Palestini Igor Pogačar, nekdanji veleposlanik v Izraelu Peter Toš, aktivist iz Palestine Hani Al Malihi in novinar Dela Boštjan Videmšek. Več o debati aktivistka BDS Slovenija Barbara Vodopivec:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ob istem času, torej ob 18-ih, se bo v Mariboru v prostorih Centra alternativne in avtonomne produkcije začela okrogla miza „Izbrisa ne bomo pozabili!“. Na njej bodo Sara Pistotnik, Mira Muršič, Blaž Kovač in Maruša Golob. Dogodek bo moderirala Uršula Lipovec Čebron. Beseda bo tekla o tem, kaj natančno je izbris, kako in zakaj je do njega prišlo, zakaj kljub velikemu številu informacij o izbrisu ljudje in zaposleni v vladnih ali občinskih institucijah še vedno krivijo izbrisane za to, kar se je zgodilo, in še o čem. Več o tem, zakaj je potrebno temo izbrisa vpeljati tudi v javni prostor Štajerske, kjer se do sedaj o tem ni veliko debatiralo, organizator okrogle mize in sodelavec CAAP-a, Tomaž Gregorc:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Gregorc je dodal, da gre v bistvu za polje proti pozabi. Pozaba je namreč eden ključnih mehanizmov, ki ga vsakokratna politika izrablja, da počne stvari, na katere bi lahko bili imuni, v kolikor bi se zavestno ponavljanje nekega zgodovinskega dogodka ohranjalo v javnem diskurzu. Proti pozabi torej.

OFF sta pripravila Natan in Gregor