Bivša bangladeška premierka Khaleda Zia, ki je vladala med letoma 1991 in 1996 ter 2001 in 2006, in predsednica največje opozicijske stranke Bangladeška nacionalna stranka je bila obsojena na 5 let zapora zaradi poneverjanja tujih donacij, namenjenih sirotišnici. Šlo je za dobrih 250 tisoč ameriških dolarjev. Obsojeni so bili tudi njen sin in še štirje sodelavci, in sicer na 10 let za zapahi. Zia je po besedah sodnika dobila krajšo kazen zaradi svojega zdravja in socialnega statusa. Bivša premierka pravi, da je sodba politično motivirana. Parlamentarne volitve bodo konec leta, bangladeška ustava pa prepoveduje kandidiranje na volitvah osebam, ki so bile obsojene na več kot 2-letno zaporno kazen. Prejšnje volitve leta 2014 je Bangladeška nacionalna stranka bojkotirala, saj se niso izvedle pod tehnično vlado, kot je zahtevala.

Bermudski guverner je potrdil zakon, ki ponovno prepoveduje poroko istospolno usmerjenim.  Vrhovno sodišče je maja 2017 odobrilo istospolne poroke. Takrat se je pred parlamentom v protest zbralo več tisoč ljudi. Devet mesecev po tem pa je parlament sprejel zakon, ki jih ponovno prepoveduje. Tistim, ki so se poročili v zadnjih mesecih, poroka ne bo preklicana. Bermuda, otok s 60 tisoč ljudmi, je sicer čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zaključil dvodnevni obisk na Korziki, ki pa ga je zaznamovalo predvsem nestrinjanje z lokalno politiko. Na decembrskih lokalnih volitvah so korziško oblast prevzeli nacionalisti, ki zahtevajo večjo avtonomijo otoka od oblasti v Parizu. Macron je ponudil omembo Korzike v francoski ustavi, zavrnil pa je ostale štiri zahteve nacionalističnih politikov. Te vključujejo ureditev statusa korziškega jezika, večjo avtonomijo v davčni politiki, možnost omejitve nakupov nepremičnin za priseljence na otok in amnestijo za zapornike, obsojene nasilja iz časa 40-letnega osvobodilnega boja od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje. Zaradi Macronove zavrnitve amnestije sta tako predsednik korziške vlade kot predsednik lokalnega parlamenta bojkotirala včerajšnje delovno kosilo s francoskim predsednikom.

Vodstvo bavarske Krčšansko-socialne unije CSU je soglasno potrdilo koalicijsko pogodbo, ki so jo včeraj sklenili s konzervativno stranko kanclerke Angele Merkel CDU in socialdemoratsko SPD. CSU je tako prva od strank, ki je potrdila pogodbo. Njihovo članstvo se o njej namreč ne bo izrekalo.

Evropski poslanci so v prvem branju izglasovali zmanjšanje števila evropskih poslancev iz 751 na 705 po brexitu. Britanci imajo sicer 73 poslancev. 46 britanskih poslanskih mest naj bi bilo po načrtih puščenih praznih in bi se jih lahko dodelilo novim državam, ki se pridružijo Evropski uniji, ali pustilo prazne. Ostalih 27 mest bi se razdelilo med drugimi državami članicami. Najbolj bo to koristilo Franciji in Španiji, ki bi dobili vsaka še po 5 poslancev, Italija in Nizozemska po 3, Irska po 2, nekatere ostale države pa enega dodatnega. Slovenija ostaja na številu 8. O predlogu bo zdaj glasoval Evropski svet in podal pripombe, nato pa bo zadnje glasovanje še enkrat opravil parlament.

Svet delavcev v Luki Koper je odpoklical delavskega direktorja Stojana Čeparja in namesto njega predlagal imenovanje Vojka Rotarja, ki je bil do zdaj zaposlen v komunalnem podjetju Marjetica Koper. Člani sveta predvsem niso bili zadovoljni s Čeparjevimi aktivnostmi, ko je uprava sprožila sodni postopek proti predstavniku zaposlenih v nadzornem svetu Mladenu Jovičiću. Več pojasni predsednik sveta delavcev Mirko Slosar.

Izjava

Slosar pove tudi zakaj so izbrali osebo, ki ni zaposlena v Luki Koper.

Izjava