Šest mednarodnih organizacij za zaščito človekovih pravic, med njimi Amnesty International in Human Rights Watch, poziva k preklicu ukaza tajske hunte z dne 29. marca. Ta podeljuje vojski in paravojaškim prostovoljskim enotam široka pooblastila nad civilnim prebivalstvom, medtem pa jih ščiti z imuniteto in izvzema iz sodnega nadzora za dejanja, storjena pod njihovim okriljem. Najbolj sporna pa je točka, ki dovoljuje pridržanje osumljencev do sedem dni v neznanih prostorih, brez predhodnega naloga za aretacijo. Čeprav oblasti trdijo, da je ukaz namenjen lažjemu boju proti mafijskim združbam, saj naj bi primanjkovalo policije, se podpisnice poziva bojijo, da bo uporabljen predvsem proti aktivistom in upornikom proti režimu. Vojaška hunta je na oblast prišla z državnim udarom, istega dne, kot je v veljavo prišel sporni ukaz, pa je predstavila tudi osnutek nove ustave, o čemer smo v Offu poročali prejšnji teden.

V Gorskem Karabahu je bilo danes doseženo premirje med Azerbajdžanom in armenskimi separatisti. Spopadi so od izbruha nasilja v petek terjali 64 žrtev. Turški predsednik Raccep Tayip Erdogan je v izrazu podpore Azerbajdžanu dejal, da upa, da bo turška zaveznica nekega dne dobila nazaj ozemlje, ki ga nadzoruje Armenija, in se obregnil ob ruskega predsednika Vladimirja Putina in rusko podporo Armeniji.

V turškem mestu Silopi, ki leži ob tromeji s Sirijo in Irakom, so oblasti razglasile policijsko uro. Ta je posledica ponedeljkovega napada na turško policijsko vozilo, ki je bilo usodno za enega policista, ranjeni pa so bili štirje. V zadnjih mesecih naj bi bilo po poročanju tiskovne agencije Reuters zaradi spopadov med kurdskimi uporniki in turškimi varnostnimi silami na jugovzhodu Turčije razseljenih več stotisoč prebivalcev.

Italijanski premier Mateo Renzi je prevzel odgovornost za ukrep, ki bi pospešil dobavo nafte iz črpališča Tempa Rossa. Dejal je, da je pobudnik ukrepa, ki naj bi povozil regionalno okoljsko zakonodajo in pospešil začetek črpanja črnega zlata in zemeljskega plina. Črpanje naj bi ogrožala prebohotna državna birokracija. Spomnimo, da je zaradi objave posnetkov pogovorov med gospodarsko ministrico Federico Guidi in njenim partnerjem, v katerem mu je sporočila, da bodo obetajoči ukrepi prinesli finančno korist njegovim energetskim poslom, ta konec prejšnjega tedna odstopila. Nahajališče nafte in zemeljskega plina v južnih Apeninih je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja odkril francoski Total, ki naj bi letos tam začel s proizvodnjo fosilnih goriv.

Ostajamo v Italiji. Italijanski notranji minister Angelino Alfano se je v intervjuju za Financial Times zavzel za sprejetje podobnega sporazuma glede vračanja beguncev, kot ga je EU sprejela s Turčijo, le da bi ga v tem primeru sklenili z afriškimi državami. Alfano je opozoril, da bodo sirski begunci ob zaprtju balkanske poti začeli pot v Evropo iskati prek Afrike. Na tak sporazum je včeraj opozoril tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere, njegov kolega, prometni minister Alexander Dobrindt, pa je dodal, da bi Nemčija lahko svoji južni sosedi Avstriji pomagala z napotitvijo policistov na mejo z Italijo.  

Direktorica mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde se je odzvala na očitke, katerih vzrok je bila wikileaksova objava pogovora med Poulom Thomsenom, vodjo MDS-jevega oddelka za Evropo, in vodjo skupine MDS v Grčiji Delio Velculescu. Zavrnila je očitke o tajni strategiji in poudarila dobronamernost sklada. V posnetku Thomsen poudarja pomembnost kriznega dogodka, s katerim bi dosegli zaključek pogajanj med mednarodnimi posojilodajalci in Grčijo. Thomsena tare grška počasnost sprejemanja reform, ki dobi zalet le ob kritičnih situacijah. Pogovor je posebej zaskrbljujoč v oziru na begunsko krizo v Grčiji.

Del pogovora se je nanašal tudi na Nemčijo. Thomsen je namreč dejal, da bi MDS lahko z umikom pomoči Grčiji od Nemčije izsilil delni odpis dolga.

Zoper državnega pravobranilca Lucijana Bembiča je zaenkrat še samostojna Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije, krajše TRS, vložila kazensko ovadbo zaradi nepravilnosti v primeru Tovarne sladkorja Ormož. Spomnimo, Evropska komisija je Sloveniji zaradi nepravilnosti pri zapiranju tovarne naložila kazen 8.7 miljona evrov, ki bi jo lahko izpodbijali na sodišču, a je državni pravobranilec zamudil zakonsko določeni rok za to, zaradi česar smo davkoplačevalci olajšani za slabih devet milijonov evrov. Disciplinska tožilka je pred časom podala mnenje, da za uvedbo disciplinskega postopka ni ustrezne pravne podlage. Pravosodno ministrstvo je takšno razlago zavrnilo in sporočilo, da za uvedbo postopka obstaja izrecna pravna podlaga v 63. členu Zakona o pravobranilstvu. Več Gorazd Marinček, podpredsednik TRS-a.

Izjava