Etiopija je v okviru mirovnih sil Afriške unije v Somalijo poslala 4395 vojakov. Ti bodo odgovorni za varnost v regijah na jugozahodnem delu Somalije. Etiopski vojaki so v Somalijo prvič vstopili leta 2006 z namenom, da iz oblasti odstaranijo Unijo islamskih sodišč. Ta se je po bojih z etiopsko vojsko preobrazila v skupino Al - Šabab. Sile Afriške unije oziroma Amisoma imajo v Somaliji skupaj 22.000 vojakov, ki delujejo pod mandatom Varnostnega sveta Združenih narodov. Kljub temu da je vladnim silam s pomočjo Amisoma  uspelo od Al - Šababa zavzeti ključna mesta v Somaliji, slednji še vedno kontrolirajo mnoga majhna mesta in večino ruralnih območij v državi.  

V Južnoafriški republiki stavkajo zaposleni v treh vodilnih rudardskih korporacijah za pridobivanje platine, Anglo American Platinum, Impala Platinum ter Lonim. Stavka se je začela, ker delodajalci niso pristali na zahtevo delavcev, da se jim plača z dosedanjih 600 dolarjev zviša na 1200 dolarjev. Gre za največjo stavko po letu 2012, ko je bilo v mestu Marikani v stavki rudarjev, ki so zahtevali višjo plačo, ukrepe proti rasizmu na delovnem mestu in konec slabih delavnih pogojev, ubitih 34 ljudi.

Južnosudanski predsednik Salva Kiir je visoke predstavnike Združenih narodov v državi obtožil, da se obnašajo kot paralelna vlada. Istočasno so iz notranjega ministrstva sporočili, da Združeni narodi v svojem kampu v mestu Bor shranjujejo orožje za upornike. Do verbalnih napadov je prišlo po tem, ko so Združeni narodi lojaliste predsednika Kiira obtožili, da izvajajo vojne zločine. Konflikt v Južnem Sudanu, ki se je začel prejšnji mesec, je posledica političnega boja med predsednikom Salvo Kiirjem in njegovim bivšim namestnikom Riekom Mačarjem. V bojih, ki so sledili, je bilo ubitih vsaj 1000 ljudi, 500.000 ljudi je bilo razseljenih, 70.000 pa jih je poiskalo zavetje v bazah Združenih narodov.

Na mirnovni konferenci Ženeva II drugi dan potekajo pogajanja za mir v Siriji. Pobuda za drugo konferenco so podale Rusija in Združene države Amerike z namenom, da za pogajalsko mizo posedejo predstavnike vlade Baširja Al-Asada in predstavnike opozicije. Spomnimo, lanska prva konferenca je predvidevala ustanovitev tranizicijske vlade s polnimi pooblastili.Točka spora seveda ostaja vloga sedanjega predsednika Bašarja Al-Asada v prihodnosti sirske vlade. Njegov odhod z oblasti ostaja predpogoj, da opozicija, sicer sama povsem razdeljena, sploh začne pogovore s predstavniki vlade. V švicarskem Montroju jo uradno predstavlja od Zahoda podprta Sirska nacionalna koalicija, ki je včeraj zatrdila, da se direktnih pogovorov s sirsko vlado ne bo udeležila. Mirovno konferenco bojkotirajo sunitske milice, ki obvladujejo velik del območja v Siriji. Kurdska frakcija, ki kontrolira severozahodne dele države, pa na mirovno konferenco ni bila povabljena. Za pogajalsko mizo prav tako ni predstavnikov Irana, ključnega zaveznika sirskega režima, sprva vabljenega s strani Združenih narodov, a so ti kasneje, po protestnih odzivih, vabilo preklicali. Kljub temu da so zahodne sile naznanile, da je cilj mirovne konference še vedno ustanovitev tranzitne vlade, je pravzaprav jasno, da se zaenkrat, ko gre za vlogo Bašarja Al–Asada, ne bo nič spremenilo. Evropa in Združene države Amerike so septembra lani, ko so izpogajale uničenje sirijskega kemičnega orožja v zameno za to, da Bašar Al-Asad ostane na oblasti, pravzaprav priznale njegovo legitimnost. Poraja se vprašanje o tem, kakšen rezultat, če sploh, bi mirovna konferenca sploh lahko imela.

V indijski zvezni državi Zahodni Bengal naj bi bila po ukazu vaških starešin skupinsko posiljena 20-letnica, ki je imela razmerje z moškim, ki ga niso odobravali. Policija je v povezavi s posilstvom aretirala 13 moških. Odbori vaških starešin na indijskem podeželju imajo znaten vpliv na življenje ljudi in redno kaznujejo dejanja, ki po njihovem kršijo loklane tradicije in morale. Indija je po lanskih masovnih protestih zaradi posilstev sicer zaostrila zakone, vezane na spolno nasilje, vendar kljub temu slednje in diskriminacija proti ženskam ostajata globoko zakoreninjena v indijski patriarhalni družbi.

Kljub temu da je Malezija znana po bolj zmernem islamu, pa objave fotografij prašičev v različnih medijih v državi niso zaželene. Podjetje, ki tiska mednarodno edicijo New York Timesa, je začrnilo obraze prašičev na dveh fotografijah, ki sta bili objavljeni članku, ki govori o povečanju povpraševanja po mesu, ki ne vsebuje antibiotikov. Prašički so tako pristali v isti skupini kot cigarete, orožje in golota, katerih fotografije so pravtako prepovedane.  

Iz Prištine prihaja novica o tem, da je kosovska vlada v sredo potrdila predlog o uvedbi vizumov za državljane Bosne in Hercegovine. Kosovska vlada naj bi se za ta korak odločila, ker tudi njeni državljani potrebujejo vizo za vstop v Bosno in Hercegovino. Ta sicer poleg Srbije velja za edino državo v regiji, ki ni priznala neodvisnosti Kosova.

Čez slabo uro, torej ob tretji uri, bo pred ukrajinsko ambasado v Ljubljani potekal protest ukrajinskih državljanov, ki živijo v Sloveniji. S protestom želijo opozoriti na nasilje, ki je zavzelo središče Kijeva. Ireyna Stamanyuk, ki je v Sloveniji na izmenjavi v okviru Evropske prostovoljne službe in trenutno dela v Mladinskem centru Trbovlje, pravi, da se jim na ukrajinskem veleposlaništvu posmehujejo.

Izjava se nahaja v posnetku

OFF je pripravila Anuša